Daljnosežni vpliv podnebnih sprememb

dodano: 24.10.2007

Večer 24. oktober Dario Svetej

Podnebne spremembe bi utegnile imeti enake posledice za globalno varnost kot jedrska vojna, če se nemudoma ne ukrepa, je nedavno opozoril Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS). Globalno segrevanje, kot posledica človekovega nevestnega ravnanja (emisije toplogrednih plinov...), bi v svetu lahko povzročilo pomanjkanje hrane in razpoložljive količine vode, s tem pa ogromno trpljenje in regionalne spopade. Čeprav so sedaj mnogi začeli razumeti, kakšno nevarnost pomenijo podnebne spremembe, še nihče ni postal resnični vodja boja proti njim, prav tako pa nihče ne more natanko napovedati, kdaj in kje bodo povzročile najtežji udarec, med drugim navaja poročilo omenjenega inštituta.

Tudi če bi mednarodni skupnosti uspelo sprejeti vseobsežne in učinkovite ukrepe za preprečevanje podnebnih sprememb, bodo te, tako IISS, še zmeraj neizogibno vplivale na človekovo okolje, gospodarstvo in varnost. Strokovnjaki opozarjajo, da bo povprečna temperatura še v tem stoletju narasla za 1,8 do 4 stopinje Celzija, kar naj bi bila predvsem posledica zgorevanja fosilnih goriv. Podnebne spremembe utegnejo izzvati številne težave - od dviga morske gladine, prisilnih migracij prebivalstva, nevsakdanjih vremenskih ekstremov, suš, poplav, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst, do epidemij in lakote.

Pogubni vpliv

Pogubni vpliv podnebnih sprememb se že čuti, še posebej v konfliktih v Keniji in Sudanu, pričakovati pa je tudi nove konflikte v regijah od Azije do Latinske Amerike, ki bodo, kot opozarja Mednarodni inštitut za strateške študije, posledica zmanjšanja naravnih bogastev (energetskih virov) v svetu ter konkurence med tistimi, ki jih imajo, in tistimi, ki jih nimajo. Konflikti in nestabilnost posameznih držav zaradi podnebnih sprememb bodo zmanjšali sposobnost sveta, da obvlada vzroke in vplive globalnega segrevanja, so prepričani strokovnjaki, ki napovedujejo, da se bodo v svetu razlike med bogatimi in revnimi zaradi njih še naprej povečevale, prav tako pa naj bi naraščale rasne in etnične napetosti, kar utegnejo biti ugodna tla za nove konflikte. Osnovna ekološka vprašanja hrane, vode in energetske varnosti stojijo za številnimi današnjimi bojaznimi za varnost, podnebne spremembe pa jih bodo še bolj zapletle, so še zapisali strokovnjaki v nedavnem poročilu Mednarodnega inštituta za strateške študije.

Prizadeti bodo vsi kontinenti

Poročila vodilnih svetovnih klimatologov Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) niso nič manj alarmantna. Po njihovem mnenju sedaj namreč ni več nobenega dvoma, da so taljenje polarnega ledu, gorskih ledenikov, izginjanje stalno zmrznjenih tal (permafrost), vremenski ekstremi in drugi podobni fenomeni posledica podnebnih sprememb. Prav tako ni dvoma, da je zanje odgovoren človek, so prepričani strokovnjaki, ki opozarjajo, da bodo posledice podnebnih sprememb čutili, in jih že čutijo, vsi kontinenti. Možne posledice, ki jih pogosto navajajo, so med drugimi vse večja lakota v Afriki in Aziji, vročinski valovi v Evropi in Severni Ameriki, dviganje morske gladine in izumiranje vse številnejših živalskih in rastlinskih vrst, ki so na robu preživetja. Količina pridelkov, odvisnih od padavin, bi se v nekaterih regijah lahko prepolovila, medtem ko nekaterim mestom ob obalah zaradi zvišanja morske gladine grozijo poplave ali celo uničenje. Ljudem ob deltah azijskih rek denimo grozi pomanjkanje pitne vode, kar bi do leta 2050 lahko prizadelo kar milijardo ljudi, pomanjkanje vode pa je, kot je znano, tudi največja težava Avstralije.

"Posledice podnebnih sprememb so vse bolj vidne, v prihodnosti pa bodo s krepitvijo ekstremnih vremenskih pojavov verjetno postale še bolj opazne," je pred kratkim v izjavi za javnost poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in vlade sveta pozval na ukrepanje brez odlašanja. S hitrimi in ustreznimi ukrepi bi nekatere od najhujših posledic podnebnih sprememb seveda bilo mogoče ublažiti in upočasniti, toda, kot ugotavljajo mnogi strokovnjaki, žal ne več preprečiti.