Resnično mafijo si tudi Avstrijci ponavadi predstavljajo kot sicilijanske botre ali pa vsaj kot združbo okrog kakega skorumpiranega visokega politika z dostopom do državnih milijonov.

Dunaj – Namesto tega pa lahko v Dunajskem novem mestu opazujejo vse bolj absurden mafijski proces proti skupini zaščitnikov živali, ki jim tožilstvo očita organizacijo kriminalne združbe za izvajanje nasilnih napadov na prodajalce krznenih oblačil in gostilničarje, ki strežejo mesne jedi. Obtoženi so domnevno tudi uničevali lovske opazovalnice ter »osvobajali« svinje in fazane. 

Doslej najdaljši proces v zgodovini sodobne Avstrije, ki je za zapahe zaradi zapravljenih milijard spravil nekdanje direktorje banke Bawag, je trajal 117 dni, procesu proti trinajstim zaščitnikom živali pa grozi, da se bo približal temu rekordu. Pri tem pa so v javnost prišli tako sporni podatki, kakor je tisti, da je neka policijska tajna agentka več kot leto dni vohunila med zaščitniki živali, pa so morali obtoženci njeno identiteto odkriti z zasebnim detektivom, sodišče pa obtožencem še vedno ne dovoli vpogleda v vse akte. »Nenavadno,« pravi celo avstrijska pravosodna ministrica Claudia Bandion-Ortner, ki ji v Avstriji nekateri sicer očitajo pristranost do politično desno opredeljenih nekdanjih ministrov in nenaklonjenost skrajnemu levičarstvu, linška univerzitetna profesorica kazenskega prava Petra Velden pa pravi, da je šokirana.

Člen 278a avstrijskega kazenskega zakonika pa ni nedolžna zadeva, zaščitnikom živali grozi, če bodo spoznani za krive, do pet let zapora pa tudi obsodba na visoke denarne kazni. Zato njim naklonjeni še zlasti jezno opazujejo sojenje sodnice Sonje Arleth, ki nenehno prekinja nastope obrambe, policijski agentki pa je dovolila pričevanje z lasuljo in krinko in to v sosednji sobi, tako da obtoženci dvomijo o njeni identiteti, pa čeprav je menda eden izmed njih imel z njo celo intimno razmerje. Agentka to zanika, ves proces pa je vseeno čedalje bolj podoben burleski. »Nobenih bančnih računov v Liechtensteinu nimamo.« Predsednica dunajskega društva za varstvo živali Madeleine Petrovic meni, da bi se morala avstrijska roka pravice namesto z zaščitniki živali ukvarjati z resničnimi lopovi, tudi tistimi, ki so bili ali so še na visokih položajih. Tudi Petroviceva je med desetinami ljudi, ki so se v protest proti procesu sami naznanili v duhu protimafijskega člena kazenskega zakonika.

Pri podjetju Kleider Bauer pa pravijo, da izsiljevanje, ki so ga doživljali več let, niti malo ni bilo smešno, in podpirajo tožilstvo, ki meni, da so se obtoženci združili v kriminalno organizacijo in v njej načrtovali nasilna dejanja, da bi tako vplivali na politične odločitve. Očitajo jim izsiljevanje prodajalcev, naj ne prodajajo krzna, uničevanje krznenih plaščev in drugega zanje spornega blaga in celo mučenje živali – ko so nekoč svinje izpustili iz svinjaka, so živali domnevno doživele stres! Morda resnejši so napadi s kislino na poslovalnice družbe Kleider Bauer in poškodovanje limuzine njenega direktorja ter napadi na osem gostiln, v katerih so na martinovo stregli gosi; tožilstvo navaja tudi uničenje lovskih opazovalnic.

A celo pri takšnih obtožbah nimajo nobenih konkretnih dokazov proti obtožencem, glavni obtoženec Martin Balluch iz Društva proti živalskim farmam (VGT) domneva, da so za našteta dejanja krivi »premaknjeni posamezniki« in da so obtožbe o mafijski združbi čista izmišljotina. Toda doktor matematike in filozofije nima visokih političnih zvez, ki bi mu prihranile ponižujoče postopke, vsaj ne, odkar je pustil profesure na dunajski univerzi in v Cambridgeu ter se posvetil varstvu živali. Pred tem pa je tudi v politiki dosegel veliko, v Avstriji tudi zaradi njegovih prizadevanj niso več dovoljene industrijske kokošje farme, varstvo živali pa je vpisano celo v ustavo. Med soobtoženci so člani organizacij »Štiri tačke« in »Temeljne živalske pravice«, od katerih so bili mnogi zaradi dolgega procesa ob službo, Balluch pa je med dolgotrajnim priprtjem začel gladovno stavko in so ga morali na koncu umetno hraniti, zanj pa so se tedaj zavzele številne ugledne evropske osebnosti.