Na Zvezi potrošnikov Slovenije nasprotujemo predlogu za ukinitev enoletne obvezne garancije za t.i. tehnično blago, predvsem zato, ker bi to po našem prepričanju prispevalo k velikemu povečanju prodaje izdelkov slabe kakovosti, kar ne bi povzročilo le ekonomsko oškodovanje potrošnikov, ampak bi pomenilo tudi povečanje tveganja za zdravje in življenje ljudi.

Obvezna garancija je zelo pomembna varovalka na trgu tehničnih izdelkov predvsem zato, ker zagotavlja potrošnikom, da lahko na trgu prodajajo le izdelke, za katere je zagotovljeno servisiranje in dobava rezervnih delov ter priklopnih aparatov in to ne le med trajanjem garancije, ampak še najmanj tri leta po izteku garancije. Če izdelek ne deluje pravilno, ima kupec pravico kadarkoli v garancijskem roku zahtevati brezplačno popravilo od prodajalca ali od proizvajalca. Popravilo mora biti opravljeno v 45 dneh, v nasprotnem primeru mora garant izdelek zamenjati za nov, brezhiben izdelek. V primeru manjšega popravila se rok garancije podaljša za čas, ko je bil izdelek v popravilu, če pa gre za bistveno popravilo ali če je bil izdelek zamenjan, teče garancijski rok znova od zamenjave oz. popravila izdelka. 

Našteti elementi obvezne garancije so tudi bistvene razlike med pravnima institutoma obvezne garancije za brezhibno delovanje stvari in odgovornostjo prodajalca za stvarne napake na izdelku. Razlika je tudi v vrstnem redu zahtevkov, pri čemer je ugodnejša možnost izbira na podlagi stvarne napake, saj potrošnik sam izbira med zahtevki za popravilo ali zamenjavo ali sorazmerno znižanje cene ali vračilom kupnine, na podlagi garancije pa lahko kupec od prodajalca zahteva vračilo sorazmernega dela ali celotne kupnine šele, če izdelka ni možno popraviti ali zamenjati. Vendar pa je zelo pomembno, da zakonodaja potrošniku omogoča, da se glede na okoliščine svojega primera odloči, ali uveljavlja svoje pravice na podlagi obvezne garancije ali pa na podlagi odgovornosti za stvarne napake. 

Pravice iz naslova stvarne napake veljajo za vse blago, ne le za t.i. tehnične izdelke, potrošnik pa jih lahko uveljavlja v roku dveh let od nakupa blaga, vendar samo zoper prodajalca. O napaki ga mora obvestiti v roku dveh mesecev od odkritja napake, sicer pravic ne more uveljavljati. Če napaka ni sporna, mora prodajalec v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi, ni pa določen rok, v katerem mora izdelek popraviti, če kupec zahteva popravilo. Pomembna razlika je, da zakon ne predpisuje obveznosti organiziranja servisa in zagotavljanja nadomestnih delov kot v primeru obvezne garancije, zato bi se najkasneje po dveh letih od nakupa pojavil resen problem z vzdrževanjem izdelka in razpoložljivostjo rezervnih delov. Pri tem je treba še poudariti, da velja dveletni rok uveljavljanje stvarne napake le za potrošnike, za ostale kupce (npr. samostojne podjetnike, kmete, pravne osebe) pa so zapisana pravila za stvarne napake v Obligacijskem zakoniku, kjer so roki znatno krajši. Npr. rok za obvestilo o obstoju očitne napake je osem dni od izročitve stvari, za skrite napake pa prodajalec odgovarja le, če se pokažejo v šestih mesecih od izročitve. To pomeni, da bi se z ukinitvijo obvezne garancije še bolj poslabšal položaj tistih kupcev tehničnih izdelkov, ki nimajo statusa potrošnika. Pravice na podlagi obvezne garancije namreč lahko uveljavlja vsak kupec, ne glede ali je potrošnik ali ne.

Pregled pritožb potrošnikov, ki jih beležimo na ZPS, potrjuje, da so najpogostejši problemi ravno odpravljanje okvar na izdelkih oz. t.i. poprodajne storitve (servis, nadomestni deli, priklopni aparati), ki zagotavljajo potrošnikom normalno uporabo zlasti tehničnih izdelkov, tako v obveznem garancijskem roku in v trajanju jamstva za stvarne napake, kot tudi vzdrževanje izdelkov po izteku teh rokov . Zato predlog Ministrstva po našem mnenju bistveno znižuje raven varstva potrošnikov in je v nasprotju s programi varstva potrošnikov na nacionalni in evropski ravni, katerih cilj je zagotavljanje visoke ravni zaščite potrošnikov in povečanje učinkovitost tržnega nadzora na enotnem evropskem trgu. Ukinitev obvezne garancije pomeni tudi ukinitev pravne podlage za nadzor in ukrepanje inšpekcijskih organov glede zagotavljanja poprodajnih storitev (servisa in rezervnih delov), zato bi potrošniki svoje pravice v primeru spora lahko uveljavljali le s tožbo na sodišču.

Ukinitev obvezne garancije bi poleg porasta prodaje proizvodov slabe kakovosti, pomnožila probleme z vzdrževanjem izdelkov in povečala pritisk na kupce, da plačajo prostovoljno oz. dodatno garancijo, da si zagotovijo brezplačno popravilo in rezervne dele tudi v času, ko bi okvaro na izdelku prodajalec moral odpraviti na podlagi pravil o stvarni napaki (to je dve leti od nakupa). Prepričani smo, da bi naštete posledice pomenile poslabšanje ekonomskega položaja potrošnikov in posredno tudi povečanje pojava nevarnih izdelkov na slovenskem trgu, zato zahtevamo, da se predlog o ukinitvi črta.

Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj probleme v gospodarstvu ne rešuje na račun najšibkejšega člena na trgu, ampak z vzpodbujanjem konkurenčnosti gospodarstva z dobro kakovostjo proizvodov in storitev, z inovativnostjo in krepitvijo odgovornosti podjetij do naravnega in družbenega okolja.

ČETRTEK, 06 JANUAR 2011 16:24