|
Najbolj se bodo skrčili ledeniki v Alpah
dodano: 18.1.2011
ETC, Guardian, 12.1, 9.1. 2011
Leto 2010 je bilo najtoplejše (izenačeno z letom 2005), odkar so leta 1880 začeli s sistematičnim merjenjem temperatur, je objavila ameriška "National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)". Povprečna temperatura zemlje je bila 0,62 stopinje Celzija nad povprečjem 20.stoletja, ki je bilo 13,9 stopinj. To je bilo že 34. leto zapored, ko so bile temperature višje od povprečja.
Kot posledica vse višjih temperatur bi se lahko ledeniki v Alpah do konca stoletja skrčili za 75 odstotkov, opozarja nova študija, ki so jo izdelali znanstveniki iz Univerze Britanske Kolumbije v Vancouvru. Globalno naj bi ledeniki do konca stoletja izgubili med 15 in 27 odstotkov površine, obsežnost taljenja pa se bo lokalno zelo razlikovala. Najbolj bodo prizadeti ledeniki v Alpah in na Novi Zelandiji, saj naj bi se skrčili za več kot 70 odstotkov. Na Grenlandiji in v visokogorjih Azije naj bi se ledeniki zmanjšali le za 10 odstotkov. Znanstveniki so prepričani, da bo to močno vplivalo na regionalno dostopnost vodnih virov in na zvišanje morske gladine.
Študija ugotavlja, da bo topljenje ledenikov do leta 2100 povzročilo dvig gladine morja za 8,7 do 16,1 cm. "Presenetljivo je, koliko bo taljenje majhnih ledenikov prispevalo k dvigu vodne gladine. Morda se bo gladina dvignila še bolj, saj v sedanjih projekcijah ni upoštevan dvig zaradi odlomov ledu v morje," je povedala soavtorica študije Valentina Radic. Čeprav kopenski ledeniki predstavljajo le odstotek vse ledeniške vode, močno prispevajo k dvigu gladine, še bolj pa bi k temu lahko prispevalo izginjanje antarktičnega ledu, ki predstavlja 99 odstotkov sladke vode, nakopičene v ledenikih, in termalno raztezanje oceanov. Dr. Murray Simpson, raziskovalec na Centru za okolje oxfordske univerze, opozarja: "Vse študije od leta 2007 kažejo, da se bo gladina morja do konca stoletja dvignila za meter ali dva."
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. 
