|
Rekordne cene hrane se ne bodo umirile
dodano: 17.2.2011
ETC, Umanotera; Reuters, 3.2.2011
Indeks cene hrane, ki ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) uvedla leta 1990, je prejšnji teden dosegel rekordno vrednost. Zvišal se je že sedmi mesec zapored in njegova vrednost zdaj znaša 231. Doslej je bil najvišji junija leta 2008, ko je bila njegova vrednost 224,1.
»Cene hrane v prihodnjih mesecih ne bodo padle,« je v izjavi za javnost zapisal ekonomist in strokovnjak za žitarice pri FAO Abdolreza Abassian.
Visoke cene hrane so bile eden od povodov za zadnje nemire v Tuniziji, Egiptu in Jordaniji, zato je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick svetovne voditelje pozval, naj vprašanje cen hrane postavijo na prvo mesto in omejijo njihovo nenavadno rast. »V prihodnosti se bomo morali soočiti z naraščanjem cen dobrin, tudi hrane,« je povedal novinarjem.
Glavni razlog za rast cen so ekstremne vremenske razmere, ki so prizadele dve najmočnejši svetovni kmetijski velesili. Ciklon v Avstraliji je povzročil poplave, snežni vihar pa je prizadel najbolj rodovitne dele ZDA. Zdaj kmete zaradi hladnega vremena skrbi, ali je zimsko žito uspešno prestalo ekstremne razmere. Zato so cene žita v ZDA prejšnji teden dosegle najvišje vrednosti po dveh letih in pol. Medtem ameriškemu srednjemu zahodu grozi nov mrzli val in strokovnjaki so prepričani, da se bodo pritiski na cene žitaric še zviševale. Rekordne vrednosti so dosegle tudi cene sladkorja, ki so najvišje v zadnjih treh desetletjih. Zaradi poplav je najvišje cene v zadnjih treh letih doseglo tudi malezijsko palmovo olje.
»Objava rekordnega indeksa cen FAO bi morala sprožiti alarme v prestolnicah po vsem svetu. Vlade ne smejo ponoviti napak iz preteklosti, ko so spiralo dvigujočih se cen želele ustaviti s prepovedjo izvoza hrane. To bi le še poslabšalo situacijo in ceno bi plačali najrevnejši,« je opozorill direktor in vodja raziskav pri Oxfam America.Gawain Kripke.
Med zadnjo svetovno prehransko krizo leta 2008 je FAO ocenila, da je bilo lačnih ali podhranjenih 875 milijonov ljudi, danes naj bi bila ta številka 925 milijonov.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. 
