Ker je konkurenca na našem "trgu" izkrivljena, ker uspeva vsem v verigi vsiliti svojo ceno

V lekarni na Rodosu je naš bralec pred nedavnim za škatlico Bayerjevega aspirina 500 z 20 tabletami plačal 0,66 evra. V Lekarni Ljubljana stane enak izdelek 4,37 evra oziroma 6,6-krat več. Kako je to mogoče, kdo se najbolj masti?

Čeprav ima Lekarna Ljubljana, kot pravi vodja trženja Urša Vračun, pri tem aspirinu 28-odstotno maržo, krivdo za visoko ceno vali na proizvajalca in zgrešen sistem financiranja lekarniške dejavnosti.

Varuha konkurence Janija Soršaka zelo drag aspirin pri nas sploh ne preseneča, glede na razmere na trgu z zdravili, ki ga zdaj proučuje UVK. Ali bo izrečena tudi kakšna globa, naj bi bilo znano do konca leta.

Bralec se je obrnil po pojasnila o tako absurdnih razlikah v cenah na ministrstvo za zdravje, kjer so ga poslali na agencijo za zdravila (JAZMP).

JAZMP pojasnjuje, da se aspirin "ne financira iz javnih sredstev, zato se cena lahko oblikuje prosto" oziroma lahko proizvajalec, veletrgovec in lekarna na našem trgu prosto oblikujejo svoje deleže v sestavi cene. Bralec je seveda upravičeno še vedno prepričan, da je naš trg farsa, da "tu ne gre za prosto oblikovanje cen, temveč za brezmejno nesramnost mešetarjev z zdravili".

Kaj je narobe z našim trgom zdravil in kako ukrepa, smo vprašali varuha konkurence Janija Soršaka, ki podrobnosti zaradi postopka v teku ne more razkrivati. Pravi pa: "Seveda smo opazili, da so zdravila pri nas draga, žal nas podatki, ki jih navajate, ne presenečajo. Kot veste, smo uvedli postopek ugotavljanja kršitev konkurenčne zakonodaje na našem trgu z zdravili. V Sloveniji imamo institucionalno težavo, kako se določajo cene zdravil, kar se kaže tudi pri samoplačniških zdravilih." Postopek UVK o trgu zdravil naj bi bil končan do konca leta. Globe tistim, ki kršijo konkurenčna pravila, delujejo kartelno ali zlorabljajo prevladujoč položaj na trgu, lahko po zakonodaji dosežejo do 10 odstotkov letnega prometa.

Eden je tako imenovani nacionalni interes, pravijo poznavalci, denimo Krka ima dobre zveze v JAZMP in ZZZS, tako da drži visoke cene generikov. Podobno je bilo tudi na Hrvaškem, dokler je bila Pliva v domači lasti, nato pa so generiki preplavili trg in cene so se znižale. Drugi razlog je zgrešena metoda pogajanj o cenah zdravil na recept med ZZZS , JAZMP, proizvajalci, veletrgovci in lekarnami, ki vpliva tudi na - previsoko - ceno samoplačniških zdravil. Tudi proizvajalci izkoriščajo nepravilnosti na trgu in preprosto določijo ceno, pod katero veletrgovec ne sme iti, pravijo viri.

Velika težava je tudi, da naj bi si Salus [SALR 432,52 -1,02%] in Kemofarmacija kot največja veletrgovca razdelila trg. Veletrgovci so, pravijo naši viri, menda celo začeli financirati zasebnikom odpiranje lekarn, ti pa se morajo menda zavezati, da bodo zdravila kupovali le pri njih. Že če bi sprostili podeljevanje lekarniških koncesij, spremenili pogajanja o cenah in distribucijo zdravil, bi cene takoj lahko padle vsaj za 15 odstotkov, z nekaj truda pa še precej bolj, pravijo poznavalci.

Če ostanemo pri aspirinu 500 (20 tablet): cena v slovenskih zasebnih lekarnah je 4,75 evra (še malo višja kot v Lekarni Ljubljana), celo v naših spletnih lekarnah ni nič nižja. V Zagrebu za škatlico enakih tablet v tamkajšnji Mestni lekarni zaračunajo 20,4 kune oziroma 2,8 evra. V Avstriji tik ob slovenski meji je cena enakega izdelka v zasebni lekarni 4,5 evra, v avstrijskih spletnih lekarnah okoli 3,3 evra, v nemških spletnih lekarnah pa izdelek dobite tudi za 2,9 evra. In kaj pravijo v slovenskem Bayerju ?

O skoraj sedemkratni razliki med Grčijo in Slovenijo nič, prav tako nič o njihovih cenah po državah. Pravijo le, da je "Bayerjeva cena definirana na podlagi Bayerjevega cenovnega koridorja, ki velja za celotno EU". Karkoli že to pomeni. Dodajajo, da nimajo vpliva na višino veledrogerijske in lekarniške marže.

Sandra Mahne iz Salusa pravi, da je Salusova nabavna cena za Bayerjev aspirin 500 (20 tablet) 2,8 evra, na kar jim dobavitelj prizna 6,5-odstotni rabat. Torej je že to štirikrat več, kot je v Grčiji cena v prodaji na drobno. Tudi Urša Vračun, vodja trženja v Lekarni Ljubljana, ki kupuje aspirin od Salusa in Kemofarmacije, pravi, da je njihova nabavna cena 2,8 evra, na to se doda fiksen zaslužek Lekarne Ljubljana 1,23 evra (po priporočilu lekarniške zbornice lahko do 1,58 evra). Toliko namreč dobi - v slovenskem storitvenem lekarniškem sistemu - vsaka lekarna za eno vročitev zdravila brez recepta ne glede na ceno zdravila; pri aspirinu je tako relativna marža Lekarne Ljubljana 28-odstotna. Lekarna Ljubljana je lani prodala 137.774 škatlic aspirina v vseh oblikah, kar ji je prineslo več kot 600 tisoč evrov prihodkov in 170 tisoč evrov zaslužka.

Vračunova še pravi, da so v Nemčiji marže pri zdravilih brez recepta višje, od 35 do 40 odstotkov. "Od zgrešenega financiranja lekarniške dejavnosti imajo koristi le proizvajalci zdravil, saj je povprečna marža v lekarništvu v Sloveniji najnižja v Evropi, cene pa med najvišjimi," trdi.

Vračunova še poudarja, da je Slovenija edina država, kjer aspirin nima direktne konkurence (paralele z acetilsalicilno kislino), zato "proizvajalec lahko doseže tako visoko ceno". In spet navaja Nemčijo, kjer je za registracijo paralel iz preverjenih sestavin predviden kratek, le dva meseca trajajoči postopek, medtem ko v Sloveniji potrebuješ za registracijo paralele aspirinu ali lekadolu "nekaj let in ogromno denarja".

    * Bayer, d. o. o.: lani 106 milijonov prihodkov in 5,1 milijona evrov čistega dobička.

    * Kemofarmacija: 293 milijonov evrov prihodkov, 7,5 milijona čistega dobička.

    * Salus: 224 milijonov evrov prihodkov, 6,3 milijona dobička.

    * Lekarna Ljubljana: 114 milijonih evrov prihodkov, 4,3 milijona evrov dobička oziroma presežka prihodkov.

Aspirin 500 je enajsta najbolj priljubljena blagovna znamka pri zdravilih brez recepta, družba Bayer pa ga v Sloveniji proda za 920 tisoč evrov, je zapisano v letnem poročilu. Slovenci imajo rajši aspirin C, tega Bayer proda za 1,36 milijona evrov. Najbolj priljubljena zdravila brez recepta po prodaji so glukozamin (za sklepe), sledi več različic lekadola in rupurut. Na slovenskem trgu zdravil brez recepta (vključno s kozmetiko) se je lani obrnilo 49,88 milijona evrov, navaja Bayer, v primerjavi z letom 2008 pa je ta trg kljub krizi zrasel za slabih 15 odstotkov.