|
Gensko spremenjena krma bo v Evropi dovoljena
dodano: 2.3.2011
ETC, Umanotera, Reuters, 23.2.2011
Evropska komisija je potrdila, da želi dovoliti uvoz krme za živali s sledmi gensko spremenjenih organizmov in s tem zagotoviti dovolj veliko ponudbo na evropskem trgu, ki je odvisen od uvoza. »Najverjetneje bodo predlog komisije podprle tako vlade držav članic Evropske unije kot evropski parlament, čeprav v parlamentu lahko pričakujemo živahno debato,« je za Reuters povedal neimenovani diplomat, ki je sodeloval v pogajanjih.
Komisija, prehranjevalna industrija in uvozniki se strinjajo, da je določilo o dovoljeni vsebnosti gensko spremenjenih organizmov do 0,1% nujno, da bi se lahko izognili ponovitvi scenarija iz leta 2009. Takrat so v soji iz ZDA našli sledove gensko spremenjenih organizmov in nato niso dovolili uvoza v EU, posledica pa so bile motnje v ponudbi krme na trgu. »Mejna vrednost se nanaša na negotovost, s katero se soočajo uvozniki, ki na trg pošiljajo krmo s surovinami iz tretjih držav,« je v sporočilu za javnost zapisala evropska komisija.
Okoljevarstvene skupine obtožujejo komisijo, da je podlegla lobijem in da je dokončno spremenila politiko prepovedi uvoza nedovoljenih gensko spremenjenih organizmov. Po njihovem mnenju o posledicah uživanja teh organizmov ne vemo nič, poleg tega pa niso prestali procesa ocene tveganja EU. »Popuščanje pri varnostnih predpisih pomeni tveganje za varnost ljudi in okolja,« je prepričana Mute Schimpf iz organizacije Friends of the Earth.
Meja 0,1% se nanaša le na živalsko krmo in ne na izdelke za prehrano ljudi, čeprav so trgovci in države izvoznice opozarjali, da je nepraktično in drago ločevati globalne zaloge žitaric v dve skupini, v eno za prehrano živali in drugo za prehrano ljudi. Lani je EU uvozila 51 milijard ton krme, vredne skoraj 15 milijard evrov. Približno polovica od tega je bilo gensko spremenjene soje iz semen podjetja Monsanto, ki so jo pridelali v Braziliji in Argentini.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. 
