Čas, v katerem živimo, je izredno nenavaden, saj se posameznik le s težavo prilagaja na nenehne spremembe, ki se vse hitreje odvijajo. Poleg mnogih, so danes najbolj na udaru podnebne spremembe, kajti začeli smo jih čutiti na lastni koži. Danes skoraj ni dogodka, projekta, medijskega sporočila ali pa preprostega pogovora med prijatelji, v katerega se ne bi prikradla beseda ekologija. Ekološko se prehranjujemo, oblačimo, ter smo v tej smeri začeli izbirati še prevozna sredstva. Čeprav bo kmalu postal ekološki celo naš računalnik in odnos s sosedom, vseeno pogosto ne razumemo najbolje, kaj ta beseda pomeni. Že nekaj časa ozaveščeni prebivalci tega planeta uporabljajo tudi izraz “trajnostni razvoj”, ki naj bi natančneje opredeljeval težnje sodobnega človeka.

     Osnovna ideja vsega kar je trajnostno, naj bo to razvoj ali življenjski stil, je uravnoteženost bivanja. Gre za način življenja, katerega ideal ni hlastanje za dobrinami, pretirano predanostjo službenim obveznostim ali bolestnim ukvarjanjem z lastnim zdravjem. Vse kar na daljši rok načenja človekove in naravne energetske zaloge, ne spada v njegov okvir.

       Kaj pa je potemtakem trajnostni način življenja? Kako doseči in živeti, da bi vedno imeli dovolj, da ne bi izgorevali in se sesedali pod težo bremen in obveznosti. S tovrstnimi vprašanji se ukvarja Društvo za trajnostni življenjski slog, Zorya, ki je dobilo ime po treh slovanskih boginjah.  Te se ljudem kažejo kot jutranja, večerna in polnočna zvezda in varujejo svet pred uničenjem. Društvo Zorya sicer nima tako ambicioznega cilja, kljub temu pa njena pot vodi v podpiranje in širjenje naravnega, enostavnega in zdravega načina življenja. Deluje na področju zdrave zabave, izobraževanja, turizma, gastronomije, umetnosti in ne nazadnje ekologije. Njihov skupni imenovalec je naravno delovanje in predpostavka, da bo za vse poskrbljeno. Da imamo in bomo vedno imeli dovolj, seveda, le pod pogojem, če se bomo držali preprostega pravila, ki pravi: Brez pretiravanja, prosim!

      Najbrž je napočil čas, da utišamo tisti zoprni glasek znotraj nas samih, ki nam govori »hitreje, višje, močneje« in se posvetujemo s tistim, ki je bolj prijazen do nas. Ki nam prišepetava, naj se ustavimo, poduhamo tisto rožico ob poti, se nasmejemo sosedovemu otroku in sebi ter si preprosto rečemo: »Življenje je lepo!«.  

Oglejte si tudi: http://www.3orya.com/