Švicarska študija je primerjala percepcijo potrošnikov o okolju prijazni zelenjavi v primerjavi z znanstvenimi dognanji o resničnem okoljskem vplivu zelenjave. Študija je razkrila, da večina porabnikov kot glavna kriterija za okoljsko prijaznost navaja način pridelave (ekološka pridelava) in transport (razdalja od mesta pridelave do potrošnika). V skladu s prejšnjimi raziskavami je velik vpliv na oceno o okoljski prijaznosti zelenjave imelo poreklo zelenjave. Domače pridelke so ocenjevali višje, izdelke iz manj razvitih držav pa za manj kakovostne in okolju manj prijazne. Potrošniki so okolju prijazne izdelke povezovali predvsem z ekološko pridelavo. To je bilo povsem pričakovano glede na to, da so ti izdelki v Švici vidno označeni, kmetje pa jih promovirajo kot zeleno alternativo.

Študija je tudi pokazala, da sedanje označevanje zelenjave ni dovolj za pravilno oceno o njeni prijaznosti do okolja. Avtorji predlagajo rešitev v obliki preproste tabele z informacijami, podobno kot pri drugih živilih, pri katerih tabela označuje prehranske vrednosti. Sistem označevanja bo najverjetneje treba uvesti z zakonodajo, saj je malo verjetno, da bi kmetje in prodajalci zelenjavo prostovoljno označevali kot okolju škodljivo, pravijo avtorji študije.  Ker je okoljska prijaznost zelenjave odvisna tudi od letnega časa, v katerem je bila pridelana, bi morali potrošnike tudi informirati o tem, zakaj se ta lastnost zelenjave skozi leto spreminja, opozarjajo. V prihodnjih kampanjah bi morali poudarjati ekološke prednosti doma pridelane sezonske zelenjave in izogibanje zelenjavi, ki je bila prepeljana z letali, pridelana v ogrevanih rastlinjakih ali pa zamrznjena, četudi je označena kot ekološka, še poudarjajo avtorji študije. 

Več: http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/236na3.pdf