Ustvarjalci spletnega portala Ekologicen.si, so pod okvirom projekta Ekologičen pripravili novo pobudo – Partnersko kmetijstvo (www.partnerskokmetijstvo.si). Z njo želijo spodbuditi lokalno ekološko pridelavo sadja, zelenjave in drugih pridelkov ter hkrati povezati ekološke kmete neposredno s potrošniki. S tem lahko naredijo nekaj dobrega za naš planet, za lokalno skupnost in za vsakega posameznika, da dobi dostop do zdrave prehrane.

 

Projekt Ekologičen želi povabiti vse zainteresirane kmetije za partnersko kmetijstvo, da bi spodbudili lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. S partnerskim kmetijstvom si prizadevajo pomagati h krepitvi lokalne ekonomije, prispevati pozitiven okoljski odtis z uporabo občutno manjšega deleža embalaže, povezovati in krepiti stike s primestnimi in mestnimi skupnostmi s podeželjem in vračati tradicionalno kulturo v pridelovanje hrane.

Po izkušnjah iz prakse so namreč ugotovili, da večina kmetov nima časa ali spretnosti za komunikacijo oz. za nagovarjanje potencialnih odjemalcev. Ker v okviru Ekologičnega želijo spodbujati tovrstne projekte, so se odločili, da se vključijo tudi sami in jim pri tem pomagajo, saj smo ravno na tem področju domači in usposobljeni. V Evropi in Ameriki je partnersko kmetijstvo že dodobra zaživelo, zato se jim je zdelo, da se tudi v Sloveniji vse bolj oblikuje prava klima, ki kaže na to, da smo tudi Slovenci pripravljeni na razmah partnerskega kmetijstva. S tem bomo tudi Slovenci pridobili neposreden vpliv na to, kaj bomo jedli, zagotovili si bomo boljšo domačo samooskrbo, kmetje pa bodo dobili stabilen vir prihodka, osredotočili se bodo lahko na svoje delo. To pa bo spodbudilo še več kmetij, da bodo začeli povečevati obdelavo svoje zemlje.

S partnerskim kmetijstvom želijo člani projekta Ekologičen spodbujati tudi ohranjanje biotske pestrosti, se bojevati proti onesnaževanju, nevarnostim industrijskega kmetovanja in pozivati k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo. Zaradi neposrednega stičišča med kmetom, potrošnikom in ekološko pridelavo bodo tako prispevali k ohranjanju našega edinega planeta Zemlja.

Na spletni strani www.partnerskokmetijstvo.si bodo povezovali kmete in potrošnike, saj bodo redno objavljali novosti iz tega področja in širili seznam ekoloških kmetij, ki se bodo odločile za sistem partnerskega kmetijstva. Kmetije si bodo lahko izmenjevale izkušnje, tako iz področja pridelave kot o sami vzpostavitvi in delovanju sistema partnerskega kmetijstva. 

Potrošniki pa se bodo lahko prijavili med stalne člane izbranih kmetij ter si tako že na začetku sezone zagotovili sveže, ekološke, lokalne pridelke, med katere sodijo najrazličnejše vrste sadja in zelenjave, mlečne izdelke, jajca ter mesne izdelke. Vsi zainteresirani člani, ki bi se tudi sami želeli naučiti določenih pridelovalnih trikov ali želijo najrazličnejše nasvete, se lahko po predhodni najavi dogovorijo z določeno kmetijo za pomoč pri delu na kmetiji.

Zaenkrat so v njihov sistem partnerskega kmetijstva vključene 3 slovenske ekološke kmetije: ekološka kmetija Studen iz Ljubljane, ekološka kmetija Porta iz Kranja in ekološka kmetija Romane Rejc iz Koštabone. In vse tri so večinoma že zapolnile svoja mesta, le pri kmetiji Romane Rejc je še nekaj prostih mest. Vsaka kmetija si odnos z odjemalci uredi v svojem slogu, saj ima vsaka kmetija določene posebnosti glede dolžine sezone, zelenjave in sadja, ki jim uspeva, stopnje družabnih aktivnosti in cene, ki jo določijo za delež za posameznega odjemalca. Večinoma pa se cene gibljejo okoli 8 EUR za mali zabojček in okoli 16 za veliki zabojček, kar je okoli 30 odstotkov nižja cena kot na ekološki tržnici. Partnerske eko kmetije pa se tudi prilagajajo potrebam svoje skupnosti. Kmetje tako naredijo sejalni načrt že pozimi glede na okus in želje lokalne skupnosti, pri čemer si pomagajo z neformalnimi srečanji in vprašalniki. Družabna neformalna srečanja so priljubljena praksa pri partnerskem kmetijstvu, ki prispeva k vzpostavitvi pristnejšega odnosa med kmetom in njegovimi potrošniki. Slednji lahko tako tudi spremljajo kako raste njihova zelenjava, se spoznavajo, si izmenjujejo recepte in uživajo v naravi.

V Sloveniji je za zdaj v navadi, da se izdelki poberejo in prevzamejo enkrat tedensko. Nekatere partnerske kmetije imajo distribucijo kar na kmetiji, kamor pridejo stranke po svoj zabojček, nekatere imajo dostavni program, pri drugih pa je prevzem zabojčka s pridelki na določeni, predhodno dogovorjeni lokaciji. Vsaka partnerska kmetija si namreč prizadeva sproti pobirati le toliko svežih pridelkov, kot je za določeno število odjemalcev potrebno tisti dan, da je čim manj hrane za na odpad.

Več kot milijon hektarov kmetijskega zemljišča je vsako leto je izgubljenega zaradi urbanističnega razvoja. Povprečna starost nekaj preostalih kmetov je prek 50. Skozi desetletje se pričakuje, da se bo več kot 80 odstotkov državnih kmetijskih zemljišč oddalo, večinoma ljudem, ki ne bodo živeli na zemljišču. Vprašanja kapitala in prihodnosti lastnikov zemljišč so pomembna, še posebej za majhne kmetije, ki so locirane v mestnih ali primestnih delih. Stroški zemljišč in opreme so previsoki za kmete, ki šele začenjajo. Vprašanje, kako financirati prihodnost, rešuje partnersko kmetijstvo prek edinstvene skupnosti ureditve financiranja. Vizija je ohraniti dostop do zemlje in opreme, da bodo imele posamezne skupnosti zagotovljeno dobavo zdrave hrane in da bodo pridelovalci lahko ekonomsko preživeli.