|
Mlečna uspešnica
dodano: 4.9.2012
Eko vodič 2012 (septembrske novice SZZČN)
V Sloveniji smo bolj vajeni afer kot uspešnic, če pa jih že zasledimo, so ponavadi povezane le s kakšno visoko tehnologijo ali športnimi dosežki. Zagotovo nismo eko velesila, smo pa odlična valilnica idej, na naših tleh pa vztrajni ljudje razvijajo in udejanjajo zamisli, ki pogosto prekašajo tisto, kar lahko vidimo drugje.
Ena izmed takšnih zgodb je tudi sprememba odnosa Slovencev do mleka. Daleč so časi, ko so bili dovolj narisani alpski vrhovi, da so nas prepričali, da bomo pili dobrote z alpskih pašnikov. Trgovci že nekaj let presenečeno opazujejo, kako Slovenci vse bolj povprašujemo po nehomogeniziranem mleku, ekoloških mlečnih izdelkih, stekleni embalaži, kozji skuti, sirotki, … V samo nekaj letih se je trg mlečnih izdelkov začel postavljati na glavo. Izdelki, ki so se prej prodajali najmanj, so zdaj v ospredju pozornosti.
Nekaj zaslug za to si pripisujemo tudi pri našem projektu in predvsem knjigi Resnice in zmote o osteoporozi, ki je jasno in temeljito potegnila ločnico med mlekom, ki je živilo, in mlekom, ki je telesu bolj v breme kot v korist. Drugi del zaslug pa gre vztrajnim ponudnikom, ki že leta in leta po svojih močeh ozaveščajo ljudi, kaj je v mleku dobrega.
Nekateri evropskih birokratskih vrzeli niso preživeli. Mlekarna Krepko pa je dober dokaz, da se tudi v Sloveniji da misliti in delati na veliko. Že dvajset let je od tega, ko sta zakonca Dunja in Brane Kelečević iz držav nekdanje Sovjetske zveze prinesla živa kefirjeva zrna in začela s proizvodnjo tradicionalnega kefirja v majhni mlekarni v Lazah pri Logatcu. „Nič posebnega,” bi lahko pomislili, vendar se motite. Še danes je Krepko edini proizvajalec v Evropski uniji, ki kefir dela iz živih kultur. Ostali namreč svojim izdelkom le dodajajo prašek kefirjeve kulture. Zato tudi ne preseneča, da so za svoj kefir prejeli najvišja mednarodna priznanja in naziv Okus leta 2009, ki ga podeljuje žirija kuharskih mojstrov iz 75 držav.
Sledila je nova pionirska poteza, ko so se odločili prvi pri nas organizirati odkup ekološkega mleka in tega predelovati zgolj s postopkom hitre pasterizacije pri najnižjih možnih temperaturah. Nerazumevanje trgovcev za takšno kakovost izdelkov je ekipa Krepka reševala z novo pionirsko potezo – izdelke so ponudili neposredno šolam, vrtcem in hotelom. Že pred nekaj leti je delovalo, da se lotevajo „Misije nemogoče”. Danes pa, na veselje mnogih staršev, oskrbujejo že več kot 90 % šol.
Združena naveza ozaveščenih potrošnikov in dobrih ponudnikov pa je ponovno obudila tudi vse večje zanimanje trgovcev. Izdelkov pod lastno blagovno znamko je že toliko, da so z njimi že lahko založili svojo prvo trgovino v Trgovsko-poslovnem centru Murgle v Ljubljani.
Po mleko s stekleničko ali kanglico Statistika na žalost takšnih podatkov ne zbira, kdor hoče opaziti, pa mu ne uide. Ali ste opazili, da so se na police z lonci in s kuhinjskimi pripomočki vrnile kanglice za mleko (in posode za prevzem že skuhanih obrokov)? Ljudje so pripravljeni narediti kakšen korak več in se po mleko odpraviti „k izviru”. Vmesna postojanka, ki je v veliko pomoč mestnim ljudem, pa postajajo mlekomati. Sicer jih še vedno ni toliko, kolikor je bankomatov, vendar pa njihovo število vse hitreje narašča. Tisto, kar iz njih priteče, pa je vredno dodatnega napora in je ceneje, kot če bi mleko kupovali v trgovini. Ob tem pa se vse več ljudi navdušuje nad tem, da si sami izdelujejo jogurt, skuto, kislo mleko, sir, …
____________________________________________________________________ Pred kratkim smo dobili tudi prvo Društvo ljubiteljev domačega mleka. Verjetno bomo tudi zgodovinske krivice do koz morali kmalu popraviti, saj povpraševanje po kozjih mlečnih izdelkih daleč prekaša ponudbo.
Kot vidite, se tudi v Sloveniji marsikaj premika. Mleko nam vse bolj teče … Na med pa še čakamo.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.