Zmagovalni prvi mesec boja proti deponiji v Tenetišah

dodano: 4.12.2007

STA, 30.11.2007

Mesec dni po tem, ko so krajani Mlake in Tenetiš s protestnim shodom zaprli dovoz odpadkov na deponijo Tenetiše, člani civilne iniciative še vedno dnevno stražijo pred deponijo, da bi preprečili morebitno odločitev Komunale Kranj o dovozu odpadkov nanjo. V četrtek pa so dobili tudi zanje razveseljivo novico, saj je Agencija RS za okolje odločila, da zavrnjeno pritožbo krajanov, da bi bili stranke v postopku, vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Kot je na današnji novinarski konferenci pred deponijo, kjer se vsak dan zbirajo krajani, pojasnil predsednik Društva za ohranitev krajinskega parka Udinboršt Miran Hude, je Agencija RS za okolje prvostopenjskemu organu dala navodilo, da krajane prizna kot stranko v postopku podaljšanja okoljevarstvenega dovoljenja za nadaljnjo obratovalne deponije po 31. oktobru. To je za krajane, ki zahtevajo zaprtje deponije in nasprotujejo izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki na tej lokaciji, že delna zmaga.

"Hkrati pa je v odločitvi agencije prvič v zgodovini Slovenije izrecno zapisano, da ima tisti, ki mu je priznan status stranke v postopku pravico biti navzoči na inšpekcijskem pregledu," je dejal Hude, ki je prepričan, da bo to omogočilo ljudem, da preverijo, ali meritve inšpektorjev držijo. Do sedaj so namreč inšpektorji izvajali politiko, da se s tem, ko nihče ni prisoten pri pregledu, ščiti njihova neodvisnost. "Odslej pa imamo odločbo, kjer piše, da moramo biti prisotni in edini primer, kjer bi se lahko prisotnost odklonila, je, če bi se inšpektor počutil ogroženega," pravi Hude, ki meni, da Tenetiše postajajo precedenčni primer, ki bo pomagal ljudem tudi drugod po državi.

Med krajani in občinsko upravo še vedno ni bilo nobenega sestanka na temo odlagališča. "V tem mesecu niti enkrat nismo bili povabljeni na nikakršne pogovore in tudi na sredini seji mestnega sveta nismo prišli do besede, kar je jasen znak, da se občinska uprava ni pripravljena z nami pogovarjati," trdi Hude, ki se je sicer tako kot ostali člani iniciative pripravljen pogovarjati le o sanaciji in ne o nadaljnji uporabi deponije.

Članica civilne iniciative Mlaka in Tenetiše Marjeta Terčelj pa je danes znova ponovila strokovne in družbene razloge, zakaj Tenetiše niso opredeljene kot deponija v operativnem programu do leta 2013. Na območju predvidenega regijskega centra je osameli kras, kjer je prepustnost zemlje prevelika za deponijo, poleg tega sta v radiju 300 metrov dva potoka, območje je poplavno, pa tudi prve hiše so oddaljene manj kot 600 metrov. "To pomeni, da center tu ne more biti, ne le zato, ker imamo mi slabe bivalne pogoje, temveč tudi zato, ker bi s tem kršili nekatere odločbe," pravi Terčeljeva.