Nismo to, kar jemo!
dodano: 30.9.2012
Sanja Lončar, urednica (uvodnik oktobrskih novic 2012 SZZČN)
Ne tisto, kar smo pojedli, temveč le tisto, kar smo uspešno presnovili, je gradnik našega telesa in naše gorivo. Zato bi tudi ta rek morali popraviti.
Kaj bi se zgodilo, če bi juha, sendvič ali sadež, ki ste jih ravnokar pojedli, končali neposredno v vaših možganih ali v krvi? Ubilo bi vas. Ste presenečeni? Pomislite – vse, kar zaužijete, četudi gre za najbolj kakovostna živila, je le strup, dokler tega ne presnovite in uporabite. Zato presnova ni le tehnični opis delovanja enega organa. To je dejansko proces, s katerim smo povezani s stvarstvom. Od naše sposobnosti, da presnovimo, je odvisno, kakšne so naše možnosti, da zgradimo nekaj novega.
Mnogi zdravniki so mi zaupali, da so izpit iz fiziologije naredili tako, da so točno vedeli, kakšna bodo izpitna vprašanja. In ker so njihovi profesorji pogosto menili, da je pri prebavi vse preveč preprosto, so na izpitih zahtevali več znanja z drugih področij. Zato vam večina zdravnikov danes ne zna razložiti, zakaj imate povišan holesterol, zakaj vas hrana napenja, zakaj se pojavlja zgaga, zakaj ne hidrira vsaka tekočina. Farmaciji gre to na roko, saj so jih tako lažje pripravili do tega, da vam pri vsakem opisanem simptomu napišejo recept za statine, antacide, inzulin, … Tako popravljajo, ne da bi vedeli, kaj takšni posegi povzročajo v sistemu presnove.
Naša presnova je naša odgovornost. Tako kot drugi ne morejo dihati namesto vas in misliti namesto vas (politiki se pri tem z menoj ne bodo strinjali), tudi prebavljati ne morejo namesto vas. Zato je nujno, da si vzamemo nekaj časa in svoje telo spoznamo vsaj tako dobro kot tisoč in en strojček in napravo, ki nam služijo. To, da smo na svet prišli brez priročnika za uporabo, ne pomeni, da nismo sposobni dojeti, kako telo deluje. Če ne prej, je vsaj v današnjem času to znanje lahko dostopno vsem. Čas je, da sami sebe "opolnomočimo" in ugotovimo, da smo sposobni razvozlati uganko svoje presnove.
|