Sorško polje, 16. januarja 2013 je društvo Sorško polje v sodelovanju z KGZS zavod Kranj in KGZ Škofja Loka organiziralo 4. predavanje v sklopu predavanj za kmete na Sorškem polju v Zadružnem domu Žabnica. O ekološki prireji mleka je predaval specialist za živinorejo na Kmetijskem zavodu Kranj g. Franc Pavlin , o možnostih odkupa pridelkov, proizvodov in izdelkov lokalnih kmetov pa je predaval direktor zadruge Mitja Vodnjov.

V ekološki reji živali in prireji mleka so pomembne bivalne razmere v katerih prireja poteka je povdaril g. Pavlin. Zagotovljeno mora biti dobro počutje živali, gibanje, zelo zaželena je paša, prepovedana pa je reja privezanih živali, razen v izrednih primerih na manjših kmetijah do 20 gvž, če se poleti pasejo, pozimi pa imajo zagotovljen 2-krat tedenski izpust. Obremenitev je lahko med 0,5 do 1,9 gvž/ha. Možni sistemi so z globokim nastiljem, drsečim gnojem in ležalnimi boksi. Določene so minimalne površine hleva in izpusta glede na število in težo živali. Na podlagi možnosti gibanja, socialnih stikov, lastnosti tal v hlevu, osvetlitve, zračenja, hrupa in kakovosti oskrbe se izračuna indeks ustreznosti kmetije za ekološko prirejo. Če na trgu ni na razpolago ekoloških živali je možen dokup konvencionalnih. Krmo naj bi kmetija v večji meri pridelala sama, potrebnih je vsaj 60% voluminozne krme, dokupuje pa se lahko le ekološko pridelano krmo (letos je zaradi lanske suše dovoljen dokup do 30% konvencionalne krme). Mineralno vitaminski dodatki za ekološko rejo so 5-10% dražji, močna krma pa od 80-130%, zato jo je v največji možni meri potrebno pridelati doma. Za ekološko prirejo mleka je najbolj priporočljiva lisasta pasma, za katero je g. Pavlin izdelal primerjalni izračun v katerem je predvidel mlečnost 5000 kg, porabo mleka za teleta, celoten nakup močne krme in mineralnih dodatkov, ceno konvencionalnega mleka 0,30 eur/l in ekološkega 0,36 eur/l, ki je pokazal da pri kovencionalni prireji kmetu ostane 978 eur, pri ekološki pa 945 eur, kar je sicer manj, vendar pa so za ekološko kmetovanje subvencije precej višje. Na koncu je povdaril, da se v tujini močno povečuje povpraševanje po senenem mleku in mleku brez GSO, kar so tudi domači potrošniki že pričeli ceniti. 

Direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki poleg lokalnih pridelkov od kmetov odkupuje tudi ekološke pridelke, g. Mitja Vodnjov je povedal, da so pred mesecem dni na Trati odprli prvo zbirno distribucijsko mesto, predvidena so še tri na gorenjskem, s katerim so dobaviteljem olajšali dobave pridelkov in izdelkov. Z minimalnimi maržami na lokalno pridelanih in izdelanih izdelkih v Domačih kotičkih v svojih trgovinah so pritegnili dobavitelje in potrošnike in v svojih trgovinah beležijo hitro rast prometa. Potrošnike so v mesnice pritegnili s prodajo izključno slovenske govedine (registrirali so gorenjsko govedino), povečuje se jim prodaja ekološkega mleka. Trenutno jim povpraševanje po lokalnih pridelkih presega dobavo s strani kmetov, to pa je pri ekoloških pridelkih še bolj izrazito, pri ekološkem mleku potrebe presegajo dobave za trikrat. Velika težava pri ekoloških pridelkih je konstantnost dobave, če bi imeli zagotovljeno večjo dobavo mleka in mesa, ki bi se morala vsako leto povečevati, bi lahko zagotovili tudi višje odkupne cene. 

Predavanje se je zaključilo z vprašanji in razmišljanji, da je potrebno stremeti k lokalni pridelavi, ter prodaji in povečevati delež ekoloških pridelkov in izdelkov, saj se s tem ustvarja zaupanje v pridelovalce, zmanjšujejo se stroški transporta, hrana do potrošnika pride sveža brez sodobnih ukrepov, pridelava je okolju prijaznejša, hrana na mizi potrošnika pa neprimerno kvalitetnejša. Ugotovitev je bila, da je prehod na ekološko prirejo mleka in mesa povezan s selitvijo odprtih hlevov iz gostih vaških jeder med pašne površine, pri čemer pa kmetje naletijo na nepremagljive administrativne ovire. Prehod na ekološko kmetovanje je v odvisnosti od usmeritve kmetije povezan z večjimi ali manjšimi investicijami, zato so dobrodošle informacije kmetom, da so seznanjeni z zahtevami ekološkega kmetovanja, da pri investicijah to v največji meri upoštevajo, da jim bo morebiten kasnejši prehod na ekološko kmetovanje enostavnejši in da pričnejo iskati morebitne nove usmeritve za kmetijo, povezane z pogoji na kmetiji in potrebami trga. Zmanjšanje količine pridelka je v prehodnem obdobju na ekološko kmetovanje večje, nato pa se razlika zmanjšuje, za to pa kmetje v prehodnem obdobju dobijo višje subvencije s katerimi pokrijejo izpad dohodka. Predstavnik Društva Sorško polje g. Jerala je pozval poslušalce, da sodelujejo s predlogi za teme predavanj, želene oglede dobrih praks in idejami za nadaljnje aktivnosti.

13. februarja ob 19 uri bo društvo organiziralo predavanje z naslovom: Priprava zemlje na setev, kot pogoj za uspešno ekološko kmetijstvo in vrtnarstvo v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, predaval bo g. Matjaž Turinek in 20. februarja predavanje z naslovom Obvladovanje škodljivih organizmov v dvorani PGD Breg ob Savi, predavali bosta ga. Marija Gregori in ga. Marija Kalan

Pred in po predavanji bo možno kupiti Setveni priročnik Marije Thun za 2013.