Koga ščitijo zakoni?

dodano: 28.6.2007

Smejali smo se norosti, ko je evropska zakonodaja prepovedala prodajo krivih kumar in določila zahtevano velikost in obliko številnih drugih pridelkov, vendar se sistemsko izganjanje naravnega stopnjuje z zakonodajo o dovoljenih primeseh gensko spremenjenih organizmov v semenih, ki jih bomo kupovali in sejali po naših vrtovih in njivah.

Najnovejši udar naravnemu je predlog zakona o obveznem vitaminiziranju otroške hrane, ki ga poskušajo doseči multinacionalke (več v novicah Skupaj za zdravje človeka in narave na 18. strani).

Nič boljše ni na področju zakonskega urejanja zdravil. Tam je situacija enako paradoksalna. Na najbolj preverjenih in klinično preizkušenih izdelkih, ki so registrirani kot zdravila naravnega izvora, mora pisati opozorilo, da niso primerni za nosečnice in otroke do določene starosti. Ne zato, ker bi bili zares nevarni, temveč zato ker nimajo dovolj dokazov, da niso. Tisti, ki na teh prodajnih mestih prodajajo neregistrirane izdelke enake ali celo slabše kakovosti, pa takšnih opozoril niso dolžni navajati. Kdo je tu preveril varnost?

Če po oceni Agencije za zdravila »nimate dovolj kliničnih študij«, ste v slabšem položaju kot tisti, ki jih sploh nimajo in za zdravila katerih nemalokrat ne vemo niti, kaj, kakšne kakovosti in koliko česa vsebujejo. Ti pogosto nesankcionirano oglašujejo indikacije, ki jih zdravijo, kot da bi res šlo za zdravilo. Uporabnik zato težko loči zrno od plevela.

Zanimiva situacija nastaja tudi pri sokovih: otroci »lahko» pijejo sok konvencionalno pridelane in predelane rdeče pese, ki se prodaja kot prehranski izdelek, ne smejo pa uživati ekološko pridelanih in neoksidiranih sokov najvišje kakovosti, ker je proizvajalec spoštoval napotke pristojnih organov, naj otroci do 6. leta starosti soka rdeče pese ne pijejo. Nelogičnosti sta dve: zakaj ne bi smeli piti soka ekološko pridelane rdeče pese in zakaj na glavo obrnjen dvojni kriterij – neekološko da, ekološko ne?

Tudi kozmetika ni izjema. Če so, denimo, pršila prijavljena kot kozmetika za ustno nego, ni nobenih omejitev za njihovo uporabo. Resen proizvajalec, ki želi legalno napisati indikacije svojega izdelka, pa mora navesti omejitev uživanja za otroke.

Skratka - ponovno se potrjuje, da so pravila mnogokrat napisana le za tiste, ki se jih držijo. Vrhunec hudega so naše zakonodajne rešitve na področju zdravstva. Nov predlog zakona o zdravilstvu ni vreden niti vrstice v tem glasilu.

Ko gre za možnosti naravnega poroda na domu — ta pri nas še ne obstaja. Pri nas beseda naraven porod pomeni porod v porodnišnici brez carskega reza... O porodnih centrih šele sanjamo.

Smo med redkimi državami, kjer je še vedno v veljavi obvezno cepljenje otrok. Ob takšni skrbi in zaščiti bi bilo pričakovati, da so naši otroci med najbolj zdravimi v Evropi. Idilo nam moti statistika, ki pravi,da smo po predpisanih zdravilih v samem evropskem vrhu! Ce želimo preprečiti številne bolezni, bo nujno zares začeti pri vzrokih, torej tam, kjer nastajajo. Zato to številko novic Skupaj za zdravje človeka in narave (novice najdete na vseh info točkah po Sloveniji) posvečamo nosečnicam in otrokom. Upamo, da bo iskalcem naravnih rešitev olajšala delo.