|
Novodobno suženjstvo
dodano: 29.1.2013
Marjan Kogelnik
Sužnjev še nikoli ni bilo toliko kot danes, vendar pa nikakor ne le toliko kot se njihovo število ceni na 12 do 27 milijonov v obliki omejitve svobode, prisilnega dela, prisilnega tveganja nevarnosti za zdravje, rekrutiranja otrok v paravojaške formacije, zlorabe otrok za suženjsko garanje v Latinski Ameriki in nekaterih azijskih deželah, prisilne prostitucije žensk in otrok, trgovine z ljudmi, ki jim bodo izrezali organe za presajanje ...ipd ( referenca).
Globalna elita namreč ne potrebuje izobraženih osveščenih ljudi, temveč pohlevne, potrošniške sužnje, tj. nas, zahodni razvitejši del svetovne populacije tj. cca 25% in sužnje tretjega sveta, katerih s tlako izdelanih reči potem mi brezumno kopičimo v dobro dobičkov elite. Med tem, ko se oblastniki menijo le za večje dobičke, smo zvečine že zdavnaj izgubili interes za dobrobit vseh bitij na tem planetu in le tega se moramo že za lastno dobro priučit ali kakorkoli pridobit nazaj. Sedaj nam je večini mar le za svoj lastni interes in za dobrobit ožje družine. Prepričali so nas da je Denar postal naš bog, hočemo zgolj najnižje cene in kopičimo si bogastvo, ne glede na dolgoročne posledice. Rezultat našega pohlepa je ekonomsko
Večinsko suženjstvo tj. Ekonomsko suženjstvo je danes tisto, katerega sužnji se svojega stanja niti ne zavedajo in ga avtorji skorajda niti ne omenjajo. Suženjstvo se kljub formalnim odpravam pravzaprav nikoli ni končalo, ves čas le malo po malo spreminja svojo podobo in tako smo iz prisilnega zdrsnili v bolj mehko, skoraj ne-očitno obliko prostovoljnega suženjstva, ki nam iluzorno daje celo nekaj domnevnih svoboščin in pravic, a lahko rečem , da jih merimo s stopnjo navidezne demokracije.
Maquiladoras dodelavni obrati v Mehiki so poleg obratov v Bangladesu en tak primer skrajnega izkoriščanja. Kot posledica NAFTA-e: http://www.mladina.si/tednik/200910/nova_vojaska_zveza (Severnoameriški trgovinski sporazum) so podjetja iz celega sveta zgradila v Mehiki tovarne ob meji z ZDA. Z izkoriščanjem delovne sile in odsotnostjo carinskih dajatev, podjetja izdelujejo z nizkim stroškovnim aktivom in jih nato prodajajo v ZDA.V Juarezu, kjer izvira več kot 1000 takšnih tovarn, znane kot"maquiladoras", je vsake tri sekunde narejen televizor, vsakih sedem pa računalnik.
"Maquiladoras" zaposlujejo predvsem mlade ženske, ker delajo za veliko nižje plače in se ne pritožujejo nad dolgimi izmenami ali težkimi pogoji dela. Večina "maquiladoras" je aktivna 24 ur. Med premestitvijo v in iz tovarn so ženske velikokrat napadene, ne glede ali je noč ali zgodnje jutro. Podjetja ne nudijo nobene zaščite svojim delavcem. Po resničnih dogodkih je posnet tudi igrani film http://en.wikipedia.org/wiki/Bordertown_(2006_film).
Po istem principu umazani zločinsko-kriminalni globalni kapitalizem gradi ti. "maquiladoras" po celem svetu in nemalokrat s sodelovanjem lokalnih oblasti zvabi-prisili v fizično suženjstvo najšibkejše, tako tudi iz slovenske novodobne kapitalistične prakse v tekstilni industriji, ko si ženske ob mesečni menstruaciji zavežejo rdeč trak okrog nadlahti, da lahko koristijo stranišče pogosteje kot pa sicer!
V vlogi ogrožene manjšine se je znašlo 99% populacije, ne le posamezne skupine, ženske, otroci....katere so zajete v nekaterih ocenah.
Več o tem in morebitne rešitve tega na:
Mail na: na.razpotju.razgaljenega.kapitalizma@groups.facebook.com
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.