|
Kdo si lasti naše zdravje?
dodano: 28.1.2013
Sanja Lončar, urednica (uvodnik februarskih novic 2013 SZZČN)
Tako kot so nam državo prevzeli v nekaj potezah, podobna igra poteka, tudi ko gre za naše zdravje. Najprej je stroka določila, kaj je registrirano zdravilo. To je v redu. Nič nimamo proti, da se nekatere zdravilne učinkovine dodatno preizkušajo, standardizirajo, testirajo in da se natančno določi njihova uporaba. Vendar pa to zdaleč ni edino, kar zdravi in pomaga. Prav tega drugega dela pa se loteva naslednji korak – to, kar ni registrirano, ne sme biti predstavljeno kot zdravilo.
Recimo, da se strinjamo tudi s tem. Končno ne bomo več poslušali, kako margarine znižujejo holesterol in jogurti krepijo imunski sistem.
Zdaj je na vrsti tretji korak. Po novem je zavajanje javnosti že navajanje splošnih zdravstvenih ugotovitev. Tako, denimo, zapis, da sok zelja vsebuje desnosučne mlečne kisline, ki so blagodejne za prebavo, ni več dovoljen. Tudi zapis, da klorofil pomaga pri razstrupljanju, za inšpektorje predstavlja zavajanje javnosti. Če EFSA tega ni dala na seznam dovoljenih trditev, to ne obstaja, četudi to potrjuje domala 100 različnih znanstvenih raziskav.
Zato so mnogi ponudniki naravnih pripravkov novo leto dočakali v skladišču, kjer so morali na blago, ki so ga pred tem umaknili iz prodaje, nalepiti nove etikete, uničiti obstoječe, s spletnih strani izbrisati vse tovrstne navedbe in popraviti svoje oglase.
Naravne izdelke boste sicer še lahko kupovali, le da boste morali sami ugotoviti, kako delujejo in kako jih uporabiti.
Z novim letom smo tudi mi dobili poln nabiralnik elektronske pošte o nizozemskem tolmačenju te iste zakonodaje, ki je šla še korak naprej. (V dopisu, ki kroži, je sicer nekaj pretiravanja in napačnih informacij, bistvo pa je zelo blizu resnici.) Gre za to, da se lahko že objava oglasa ob novinarskem članku, v katerem se govori o blagodejnosti naravnih snoveh, tolmači kot nedovoljena oblika promocije.
Drugače povedano – novinarji (zaenkrat) lahko pišemo o naravnih snoveh, le da utegne biti sporno, če je živilo ali izdelek, ki je omenjen v članku, ob tem besedilu oglaševan. Na primer, če bi vam zdaj navedla kakšen klinično dokazan učinek vitamina B, oglasa na desni strani ne bi smelo biti, saj bi to lahko pomenilo prikrito oglaševanje. Še težje bo pri spletnih medijih, kjer se en oglas pojavlja ob različnih člankih – po novem torej oglas ne sme biti povezan z nobenim izmed člankov, na katerega kliknete. Tudi spletne povezave, ki bi vas napotile na stran s kakšno komercialno informacijo, so sporne.
Lahko pa nemoteno napišemo veliko lepega, na primer, o kortikosteroidih, cepivih ali kemoterapiji, saj je to dovoljeno in ob takšnem članku lahko farmacija nemoteno oglašuje. Lahko vam priporočamo amalgame, kljub temu da jih bodo zaradi ugotovljene škodljivosti kmalu uradno prepovedali. Dokler jih ne prepovedo, veljajo za varne.
V takšnih okoliščinah so nastale te novice. In to je razlog, zakaj so tanjše kot ponavadi. Z neumnostmi jih ne bomo polnili le zato, da bi dobili kakšen oglaševalski evro. Kar imamo povedati, pa bomo še vedno povedali, le da bomo to morali početi v drugačni obliki, o čemer boste lahko brali na naslednjih straneh.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.