Ni varnih doz pesticidov!
dodano: 12.1.2008
Anton Komat (januarske novice Skupaj za zdravje človeka in narave)
Xenoestrogeni (hormonski disruptorji) niso klasični strupi, niti niso
tipične kancerogene snovi. Ne delujejo namreč po linearni logiki
prevladujočega eksperimentalnega protokola, ki pravi, da večja doza
strupa povzroča sorazmerno večji učinek. Delujejo ravno obratno,
največji učinek imajo pri koncentracijah, ki so pogosto na sami meji
detekcije sodobne analitske kemije. Zanje torej ni varnih doz.
Proučevanje učinkov xenoestrogenov zahteva uporabo nedeterminističnih
eksperimentalnih protokolov, t. i. verjetnostnih modelov
(proba-bilistic models), ki bodo v EU standardizirani.
Med xenoestrogene spadajo: številni zelo obstojni pesticidi - POPs
(DDT, aldrin, klordan, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toxafen),
industrijske kemikalije (heksaklorbenzen, PCB-ji) in stranski produkti
(dioksini, furani).
Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi zaradi procesov
biomagnifikacije in biokoncentracije koncentracije xenoestrogenov v
organizmih dosegajo tudi več deset milijonkratne vrednosti. Ti strupi
se torej nahajajo predvsem v živih bitjih in se z njimi širijo skozi
biosfero v prostoru in času. Zaradi teh lastnosti se lahko pojavijo
kjerkoli in kadarkoli, in to v kakršnihkoli koncentracijah. V Sloveniji
imamo danes registriranih kar 5 pesticidov, ki imajo xenoestrogenske
učinke. To so fungicidi (tiram, cineb in vinklozolin) in herbicidi
(linuron, alaklor).
Največji problem je atrazin, ki je kontaminiral že 75 % podtalnice,
glavnega vira pitne vode. Problem atrazina je še vedno prisoten, saj ga
zaradi nizke cene na črno uvažajo iz sosednje Hrvaške in Madžarske. Še
vedno pa je evidentna ogroženost s PCB-ji (Krupa).
Xenoestrogeni so neposredno mutagene in genotoksične snovi. Posredno pa
sprožajo kongenitalne malformacije in rakava obolenja. Xenoestrogeni
motijo hormonska sporočila in hormonske negativne povratne zveze, zato
njihov vdor povzroča poškodbe zarodkov in nižjo ekspresijo
maskulinizacije. Že najmanjše količine xenoestrogenov dolgoročno
povzročajo oligospermijo (sterilnost) in znižano produkcijo
testosterona. Če vemo, da je v zadnjih 50-ih letih število spermijev
moške populacije padlo za 50 %, potem se je za polovico znižal tudi
nivo testosterona. S tem pa se je v centru udara xenoestrogenov znašel
moški in družbena ekspresija njegovega libida. Končna posledica je
feminizacija moških oz. njihova postopna eunuhoidizacija (kemično
kastriranje). Količina testosterona definira presežek libida, ki gre v
kulturno in civilizacijsko reprodukcijo, ta pa da vzgon mentalni
energiji in ustvarjalnosti, novim idejam in odgovornemu delu.
Zaradi
katastrofalnega padca testosterona imamo danes anomijo, razpad vrednot
in dezintegracijo družbe, razrvanost medčloveških odnosov, popolno
resignacijo in vulgarno ritualizacijo, brezglavo porabništvo in
uničevanje okolja, brezciljni hedonizem in pomanjkanje družbene
solidarnosti. Večina tradicionalnih moških vrednot je v razsulu. V
sodobnem moškem polu družbe vse bolj prevladuje brezciljna patija,
brezvoljna vodljivost, nezainteresiranost in nemotiviranost za karkoli,
krotka pridnost in nekritična ubogljivost, vse manj je zdrave
agresivnosti in aktivnega zanimanja za ženski spol, mladi moški se vse
bolj feminizirajo v modnih trendih in tudi v svoji fizični podobi
(sekundarni spolni znaki).
Če komplementiramo oba spola, se nam
nenadoma pokaže slika družbe, v kateri je žensko napredovanje na vseh
področjih družbenih aktivnosti le kompenzacija družbenega umika moških
na celi fronti, torej ženske vstopajo v izpraznjeni družbeni prostor.
Dramatične družbene posledice kronične izpostavljenosti nizkim
koncentracijam xenoestrogenov načenjajo same temelje naše civilizacije.
Prepričan sem, da vsi pedagogi pri svojem praktičnem vsakodnevnem delu
in tudi kot aktivni posamezniki naše družbe opažate, da je z moškim
spolom nekaj hudo narobe. Ob tem skupaj spoznavamo grenko resnico, da
se je naša zapravljena prihodnost že začela.
|