Ni varnih doz pesticidov!

dodano: 12.1.2008

Anton Komat (januarske novice Skupaj za zdravje človeka in narave)

Xenoestrogeni (hormonski disruptorji) niso klasični strupi, niti niso tipične kancerogene snovi. Ne delujejo namreč po linearni logiki prevladujočega eksperimentalnega protokola, ki pravi, da večja doza strupa povzroča sorazmerno večji učinek. Delujejo ravno obratno, največji učinek imajo pri koncentracijah, ki so pogosto na sami meji detekcije sodobne analitske kemije. Zanje torej ni varnih doz.

Proučevanje učinkov xenoestrogenov zahteva uporabo nedeterminističnih eksperimentalnih protokolov, t. i. verjetnostnih modelov (proba-bilistic models), ki bodo v EU standardizirani.
Med xenoestrogene spadajo: številni zelo obstojni pesticidi - POPs (DDT, aldrin, klordan, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toxafen), industrijske kemikalije (heksaklorbenzen, PCB-ji) in stranski produkti (dioksini, furani).

Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi zaradi procesov biomagnifikacije in biokoncentracije koncentracije xenoestrogenov v organizmih dosegajo tudi več deset milijonkratne vrednosti. Ti strupi se torej nahajajo predvsem v živih bitjih in se z njimi širijo skozi biosfero v prostoru in času. Zaradi teh lastnosti se lahko pojavijo kjerkoli in kadarkoli, in to v kakršnihkoli koncentracijah. V Sloveniji imamo danes registriranih kar 5 pesticidov, ki imajo xenoestrogenske učinke. To so fungicidi (tiram, cineb in vinklozolin) in herbicidi (linuron, alaklor).

Največji problem je atrazin, ki je kontaminiral že 75 % podtalnice, glavnega vira pitne vode. Problem atrazina je še vedno prisoten, saj ga zaradi nizke cene na črno uvažajo iz sosednje Hrvaške in Madžarske. Še vedno pa je evidentna ogroženost s PCB-ji (Krupa).

Xenoestrogeni so neposredno mutagene in genotoksične snovi. Posredno pa sprožajo kongenitalne malformacije in rakava obolenja. Xenoestrogeni motijo hormonska sporočila in hormonske negativne povratne zveze, zato njihov vdor povzroča poškodbe zarodkov in nižjo ekspresijo maskulinizacije. Že najmanjše količine xenoestrogenov dolgoročno povzročajo oligospermijo (sterilnost) in znižano produkcijo testosterona.
Če vemo, da je v zadnjih 50-ih letih število spermijev moške populacije padlo za 50 %, potem se je za polovico znižal tudi nivo testosterona. S tem pa se je v centru udara xenoestrogenov znašel moški in družbena ekspresija njegovega libida. Končna posledica je feminizacija moških oz. njihova postopna eunuhoidizacija (kemično kastriranje). Količina testosterona definira presežek libida, ki gre v kulturno in civilizacijsko reprodukcijo, ta pa da vzgon mentalni energiji in ustvarjalnosti, novim idejam in odgovornemu delu.

Zaradi katastrofalnega padca testosterona imamo danes anomijo, razpad vrednot in dezintegracijo družbe, razrvanost medčloveških odnosov, popolno resignacijo in vulgarno ritualizacijo, brezglavo porabništvo in uničevanje okolja, brezciljni hedonizem in pomanjkanje družbene solidarnosti. Večina tradicionalnih moških vrednot je v razsulu. V sodobnem moškem polu družbe vse bolj prevladuje brezciljna patija, brezvoljna vodljivost, nezainteresiranost in nemotiviranost za karkoli, krotka pridnost in nekritična ubogljivost, vse manj je zdrave agresivnosti in aktivnega zanimanja za ženski spol, mladi moški se vse bolj feminizirajo v modnih trendih in tudi v svoji fizični podobi (sekundarni spolni znaki).

Če komplementiramo oba spola, se nam nenadoma pokaže slika družbe, v kateri je žensko napredovanje na vseh področjih družbenih aktivnosti le kompenzacija družbenega umika moških na celi fronti, torej ženske vstopajo v izpraznjeni družbeni prostor. Dramatične družbene posledice kronične izpostavljenosti nizkim koncentracijam xenoestrogenov načenjajo same temelje naše civilizacije.

Prepričan sem, da vsi pedagogi pri svojem praktičnem vsakodnevnem delu in tudi kot aktivni posamezniki naše družbe opažate, da je z moškim spolom nekaj hudo narobe. Ob tem skupaj spoznavamo grenko resnico, da se je naša zapravljena prihodnost že začela.