Aktualne novice

Javno pismo medijem, poslancem in Ministrstvu za okolje

dodano: 7.1.2008

Skupaj za zdravje človeka in narave

Javno pismo medijem, poslancem in  Ministrstvu za okolje 

Stanujem v starejšem petnadstropnem bloku v Mariboru. Za blokom smo imeli pravi park. Listnata drevesa, ki so segala do vrha bloka, so nam v vedno bolj vročih poletjih dajala prijetno senco in hlad. Predvsem pa je v njih našlo skrivališče ogromno ptic, katere so nam s svojim žvrgolenjem lepšale dneve. Velikokrat sem zjutraj, ko sem se zbudila in slišala njihovo žvrgolenje, pomislila, kako srečna sem, da živim v tako čudovitem okolju. No, vsega tega vsaj nekaj časa ne bo več.
 
Ko sem se nekega dneva vrnila domov, me je skoraj kap. Namesto košatih dreves me je pozdravilo nekaj debel z odrezanimi vrhovi. Dve drevesi so posekali. Prilagam fotografiji, da si lahko vsaj malo predstavljate to grozoto.
 
Seveda sem začela raziskovati, kaj se je zgodilo, posebej še, ker se je kar nekaj, prav tako zgroženih stanovalcev bloka, obrnilo name, naj kaj storim. 
 
Na nesklepčnem sestanku hišnega sveta, se je enajst ljudi odločilo za obrezovanje dreves. Na sestanke nisem več hodila, ko sem videla, da se nekateri lastniki stanovanj vedno samo prepirajo, merijo svoje ege, sicer pa tako nič pametnega ne naredijo. Toda tudi če bi na sestanku bila, bi bila za obrezovanje, saj so bile nekatere veje res suhe in bi jih bilo dobro odrezati.
 
Stopila sem v stik z nekaterimi vrhunskimi strokovnjaki za drevesa v Sloveniji in izvedela, da je tak poseg na drevesih nedopusten. Za nekatere vrste lahko pomeni celo propad, no naša drevesa bodo najverjetneje preživela, bodo pa začela nekontrolirano rasti in bo treba čez dve do tri leta veje redčiti.
 
Naš upravitelj mi je povedal, da je bil sam tudi presenečen nad samim posegom. Baje naj bi poseg nadzorovala naša hišnica, ki ne mara listnatih dreves, ker ima jeseni veliko dela z odpadlim listjem. Če je to res, upam, da nima preveč dela z našimi stopnišči, saj se lahko zgodi, da bodo morda porušili blok, da bi ji olajšali delo?!?
 
Kolegica, odvetnica, mi je zatrdila, da se sredstva iz obveznega rezervnega sklada lahko uporabijo samo za vzdrževanje zgradb, zato me zanima, s čim so pokrili stroške "obrezovanja". Zanima me tudi, kdo bo kril stroške redčenja vej čez dve leti, ki ne bi bilo potrebno, če bi bil tokratni poseg narejen profesionalno?
 
Sedaj bo kar nekaj poletij v našem stanovanju precej bolj vroče. Marsikdo bi predlagal klimo. Toda načeloma sem proti tem napravam, saj ima veliko ljudi zaradi njih zdravstvene probleme, po drugi strani pa predstavljajo obremenitev za okolje. In sedaj smo prišli k bistvu problema.
 
Končno so tudi znanstveniki morali priznati, da so klimatske spremembe naše delo. Kar smo sejali, sedaj že žanjemo. Tudi v Sloveniji! Zanima me, kaj delajo naši odgovorni za te zadeve. Vsak Slovenec naj bi posadil drevo! Bla, bla...Zdi se mi, da gre bolj za to, da naj bi vsak Slovenec uničil drevo. Torej sejemo kar naprej, ne upam pa si niti pomisliti, kakšna bo žetev.
 
Na ameriškem kongresu 1854. leta je Indijanec iz plemena Cree povedal: ...šele ko bo izginila zadnja travna bilka, ko bo posekano zadnje drevo, ko bo ujeta zadnja riba, ko bo zastrupljena zadnja reka, bo človek spoznal, da ne more jesti denarja..." Že takrat so nekateri pametni ljudje vedeli, da smo mi samo del narave in ne njeni gospodarji. Spoštljiv odnos naj bi imeli do ljudi, živali in rastlin.
 
Pri nas pa se nekdo spomni in drevesa enostavno da posekati oziroma iz njih narediti invalide. Vzame življenjski prostor pticam in drugim živalim. Sedaj smo postavili kar nekaj ptičjih hišic s hrano, toda ptički kljub snegu in mrazu ne pridejo, saj jim gola debla ne nudijo nobene zaščite.
 
"Našim" drevesom ne morem več pomagati, morda pa lahko pomagam drugim. V Mariboru je kar nekaj tovrstnih problemov. Predvideno sekanje dreves na Slomškovem trgu pa "Pustolovski park" v Betnavskem gozdu, kjer je bila nekoč prepovedana celo vožnja s kolesi zaradi varovanja drevesnih korenin, sedaj pa se vozijo z motorji in avtomobili, saj drevesom očitno nič ne škodi, če je v ozadju finančni interes. Žalostno!
 
Od ministrstva za okolje bi rada odgovor, kakšno kontrolo izvajajo nad upravitelji stavb in seveda, kaj delajo na področju varovanja dreves v naseljih ter kako bodo ravnali v mojem konkretnem primeru. Prav tako pa pričakujem  odgovor drugih odgovornih ali povezanih z varstvom okolja, predvsem Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varstvo okolja.



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: