|
“Podivjali” razvoj
dodano: 24.9.2013
Sanja Lončar, urednica (uvodnik oktobrskih novic 2013 SZZČN)
Ko sem brala zapise Alfreda Vogla o nevarnosti tehnoloških dosežkov, ki so človeštvo preplavili v času njegovega življenja, sem začela resno razmišljati, kaj bi si Vogel mislil, če bi mu bilo dano oživeti in preživeti nekaj časa z nami v današnjem času.
Kaj bi si mislil, če bi videl otroke z ušesi, zamašenimi s slušalkami, cela mesta pod wi-fi signalom, mrtvo hrano, ki preplavlja naše police, 2.000 kemičnih dodatkov v živilih, ljudi, ki namesto hrane uživajo le praške, obsevanje hrane zaradi večje varnosti, polovico prebivalstva na zdravilih, ki jih morajo jemati do konca svojih dni, lepotne posege, ki jih ljudje plačujejo za večjo „samozavest“, debelost na vsakem koraku, na desetine cepiv, ki jih vbrizgamo dojenčkom že do prvega leta starosti, …?
Mislim, da je Alfed Vogel lahko srečen, da mu tega ni treba gledati.
Na norosti, ki jih danes pogosto imenujemo razvoj, smo se sodobniki že navadili. Naši otroci ne vedo, da je bilo nekoč mogoče živeti brez mobitela. Ne vedo, da je tudi brez kalkulatorja mogoče seštevati in odštevati. Ne vedo, da je mogoče pismo napisati z roko. Mnogi ne vedo niti, kaj je prijatelji, saj imajo le tistih 3.000 virtualnih prijateljev na Facebooku. 90 % urbanega prebivalstva še nikoli v življenju ni zamesilo kruha. Mnogi otroci pa mislijo, da hrano proizvajajo supermarketi.
Ali se vam tudi cena tega razvoja zdi sprejemljiva? Ali je zares „božja volja“, da bo kmalu vsak drugi v življenju dočakal diagnozo raka? Ali pa je to samovolja „malih bogov“, ki bi se radi šli stvarnika na račun našega zdravja? Ali je zares sprejemljivo, da bo za vsakim izmed nas ostalo 100-krat več strupov, kot tehtamo sami? Ali je slovenski razvoj zares nujno potreboval, da smo v 20 letih izgubili 500 m2 kmetijskih površin na prebivalca? Beseda razvoj ne more biti izgovor za vsako novotarijo in željo po večjih zaslužkih. Paradoksalno – čas največjega razvoja, kot ga imenujejo nekateri, postaja čas največjega nazadovanja človeka. Naravni zakoni so glede tega sila preprosti … In neizogibni. Narava, na srečo, zelo dobro ve, kaj je razvoj in kaj razkroj.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.