Pomanjkanje nafte že v sedmih letih

dodano: 30.1.2008

večer, Jože Plešnar

sreda, 30. januar 2008

Jeroena van der Veera, šef naftne multinacionalke Shell: "Ocenjujemo, da po letu 2015 preskrba z lahko dostopno nafto in plinom ne bo mogla več dohajati povpraševanja."

Opozorilo Jeroena van der Veera, šefa druge največje naftne multinacionalke, je po svoje presenetljivo, kajti šefi naftnih družb ne nastopajo z izjavami, da bodo prej ali slej imeli težave s ponudbo svojega glavnega produkta in da je čas za iskanje alternativnih energetskih virov. Takšna opozorila so običajno domena znanstvenikov in okoljevarstvenikov.

"Shell ocenjuje, da po letu 2015 preskrba z lahko dostopno nafto in plinom ne bo mogla več dohajati povpraševanja," je van der Veer sporočil udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, "Preprosto ne bo mogoče več držati koraka z eksplozijo svetovnega prebivalstva in naglim gospodarskim razvojem."

Ne glede na pobude posameznih vlad in investicije v obnovljive energetske vire bo svet potreboval več jedrske energije in težko dostopnih zalog nafte na območju Arktike in nekonvencionalnih fosilnih goriv. "To pa naj bi pomenilo, da se bodo še povečale emisije strupenih plinov, in to v času, ko so spremembe podnebja postale eno najbolj kritičnih globalnih vprašanj."

Če se bodo njegove besede izkazale za točne in bo čez sedem let dejansko začelo primanjkovati nafte, bodo posledice čutili po vsem svetu. Cene nafte in plina bodo poletele proti nebu, z njimi pa stroški ogrevanja, transporta, proizvodnje dobrin in na koncu, seveda, stroški vsakdanjega življenja. Jeroen van der Veer meni, da sta mogoča dva scenarija razvoja dogodkov.

Po prvem scenariju, ki ga je poimenoval "zmešnjava" (Scramble), se bodo države brezglavo pognale v boj za naravne vire, poraba premoga in biogoriv pa se bo skokovito povečala. "To bo svet, v katerem ustvarjalci politike namenjajo malo pozornosti porabi energije, dokler preskrba ne bo usahnila," pravi šef družbe Shell.

Alternativni scenarij "planirani pristop" (Blueprints) pa naj bi prinesel politično sodelovanje med svetovnimi vladami pri sprejemanju standardov učinkovitosti in davkov, konvergenco političnega pristopa do emisij strupenih plinov ter bistveno bolj skrbno porabo virov. Po tem scenariju naj bi do leta 2050 prestregli 90 odstotkov emisij CO2, ki prihajajo iz central elektrarn na premog in plin v razvitih državah ter najmanj polovico CO2, ki ga oddajajo v zrak centrale v državah v razvoju. Toda, kot pravi van der Veer, danes takšnih sistemov ni, časa da bi jih vzpostavili, pa zmanjkuje.

Za družbo Shell bi bil bolj sprejemljiv drugi scenarij, čeprav njen šef ni prepričan, da je verjeten brez globalnega pristopa do emisij strupenih plinov. Odzivi na njegovo svarilo so različni. Nekateri menijo, da so njegove napovedi preveč pesimistične, da pa nihče ne pričakuje, da se bo cena nafte kdaj vrnila na ravni izpred dveh let, ko je sodček nafte stal 20 dolarjev. Drugi spet pravijo, da se utegnejo uresničiti in da bo nafta krepko preskočila mejo 100 dolarjev za sodček, kajti uravnovešenje povpraševanja in ponudbe naj bi bilo mogoče le z močnim zmanjšanjem porabe.