Zakaj smo tako utrujeni?

dodano: 1.2.2008

februarske novice Skupaj za zdravje človeka in narave

Če želimo odgovoriti, se moramo najprej vprašati, od kod sploh dobimo energijo, ki nas poganja. Le del je dobimo iz hrane, ki jo uspemo predelati in iz nje pridelati energijo.

Hrana še ni energija!
To, kar smo zaužili, še ni na voljo našim celicam.  Od zaužitega do uporabljenega je dolga pot in včasih je naša energijska bilanca na koncu celo negativna.
Danes živila pridelujemo tako, da so le navidezno podobna svojemu izvirniku. Za mamljivo fasado se ponavadi skriva le delček hranilnih snovi, ki smo jih pričakovali, zato pa toliko več ostankov pesticidov, ki jih nismo želeli.
Verjemite, še sanja se vam ne, na kakšen način se proizvaja današnja hrana. Če želite spoznati, kako slednja ropa vaše denarnice in prazni vaše energijske zaloge, si je dobro ogledati film Naš kruh vsakdanji, o katerem pišemo na 12. strani.

Veliko živil izgubi svojo moč in hranilnost že med predelavo. Na deklaracijah piše, koliko beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov vsebujejo posamezni izdelki, kakšna je biološka vrednost teh snovi, pa ne boste prebrali nikjer.
Če so živila homogenizirana, hidrogenizirana, obsevana, obdelana z mikrovalovi ali s kemičnimi dodatki, ki v njih zavirajo procese, potem je njihova hranilnost le teorija, ki v praksi kaže svoj drugi obraz.
Tudi ob zaužitju koristnih snovi vse več ljudi iz njih težko pridobi koristna hranila. Največ sodobnih težav se vrti okrog prebavil, saj škripljejo skoraj vsi prebavni členi.
Vse več ljudi ima težave s premalo ali preveč želodčne kisline, delovanje jeter in žolčnika je pogosto moteno, trebušna slinavka stavka, zdrava črevesna flora je pri zahodnjakih že prej izjema kot pravilo. Zato se dogaja, da veliko zaužitih snovi ostaja neprebavljenih in za telo neuporabnih. Ko vmes poseže še Candida Albicans in druge kvasovke, ki iz vsakega našega obroka naredijo svoj zvarek, potem se namesto s hranili dobesedno hranimo s toksini, ki nas iz dneva v dan vse bolj izčrpavajo.

Premalo počitka?
Pomemben del energije pridobimo s počitkom. Takrat se naše telo regenerira, popravlja poškodovano, uporablja pridobljeni gradbeni material za obnovo tkiv in »polnjenje baterij«…
Težava je  v tem, da danes veliko ljudi živi v nasprotju z naravnim ritmom. Včasih se je največ delalo poleti, zima pa je bila obdobje kratkih dni in podaljšanega počitka. Danes je ravno obratno. Največje obremenitve in največje število aktivnosti se odvija prav v obdobju od septembra do maja, kar je veliko nasilje nad našim telesom. Dodajmo temu še dejstvo, da večina ljudi spi premalo in ob nepravih urah.

Alfred Vogel je zapisal, da vsaka ura spanca pred polnočjo šteje dvojno. Mnogi se s to trditvijo strinjajo, a ne znajo razložiti, zakaj je tako.
Tisti, ki ste blizu naravi, boste lažje razumeli, da na človeka in na rastline vpliva energija dneva. Zeliščarji, cvetličarji in vrtnarji vedo, da je treba rastline nabirati dopoldan, ko imajo več življenjske moči. Biodinamiki temu rečejo, da zemlja dopoldan izdihuje, zato se energija dviga. Ta proces se začne že ob polnoči. Med poldnevom in polnočjo pa zemlja vdihuje – takrat se vse moči skoncentrirajo v spodnjih delih rastlin. Med spanjem pred polnočjo smo deležni procesa polnjenja z energijo, po polnoči pa se začne proces izdiha in je energija obrnjena navzven. Če pogosto ostanemo brez ur spanja pred polnočjo,  telo ta del energije vse bolj pogreša in procesi obnove in čiščenja telesa se ne morejo izvajati optimalno. Zato se je zelo dobro odpočiti kakšno uro popoldan ali zaspati vsaj dve uri pred polnočjo. Izogibajte se jutranjemu poležavanju. S tem le podaljšujete izgubljanje energije. Mnogi ste že opazili, da ste po polurnem podaljšku bolj utrujeni, kot če bi vstali takoj.

Utrujeni zaradi odsotnosti
Pravzaprav bi ta odstavek moral biti na začetku tega teksta, saj največ naših težav s pomanjkanjem energije izhaja prav iz odsotnosti.
Na začetku smo zapisali, da le del energije dobimo iz hrane. Tega vidimo, opredelili smo ga s kalorijami in hranilnimi vrednostmi in znamo prešteti vhodne kalorije in tiste, ki jih porabimo, ko gonimo sobno kolo, med telesno vadbo in podobnim. Naša civilizacija zna meriti materijo, še vedno pa ne zna zajeti drugega dela energije, ki pa še kako vpliva na končni seštevek.
Če bi energija prihajala le od hranil in kalorij, bi bilo vse sila preprosto. Pojemo dobro hrano, pomanjkanje zapolnimo s prehranskimi dopolnili in leteli bomo. Pa ni tako.

Obstaja še en vir energije, ki nas hrani, in temu rečejo prana, či ali bioenergija. Kitajci pravijo, da polovico naše energije dobimo iz hrane, polovico pa iz prane.
Lačnim prane ne pomaga basanje s hrano. Pridobili bomo le več kilogramov, energije pa ne bomo imeli toliko več. Če pa znamo zaužiti prano, sčasoma potrebujemo vse manj hrane. Nekateri se celo prehranjujejo samo z njo.
Tako kot hrana je tudi prana povsod okrog nas, kar pa še ne zagotavlja, da smo siti. Mnogi so že pozabili, kako jo zaužiti.

Če napišemo, da je osnovni pogoj, da ste prisotni, kar pomeni, da ste tukaj in zdaj, mnogim to zveni preveč abstraktno.
Poskusite se spomniti aktivnosti, ki vas prerodijo. Nekateri si napolnijo baterije v hribih, drugi v gozdovih ali svojem vrtičku, tretji imajo kakšnega konjička… Ste razmišljali, kaj vas pri tem polni z energijo? Gledano z materialnega stališča ste jo pri pešačenju ali opravilih na vrtu veliko izgubili. Od kod potem presežek, ki ga čutite?

Ne mislite, da vas lepota narave polni avtomatično. Lahko greste v naravo, z glavo polno skrbi, se ob tem pogovarjate po mobilniku in čudež se ne zgodi.
Šele ko osupnete pred lepoto, ki se vam odstre pred očmi, ko je slednja deležne vse vaše pozornosti, ko ste pozorni na vsak korak, ki ga naredite,… boste deležni blaženosti, ko misli končno utihnejo.  
Stotine ljudi hodi mimo očarljivega prizora ali umetniškega dela, a le redki ga zares vidijo in doživijo. Ste že slišali, da je »lepota v očeh tistega, ki gleda«? Tudi energija je le v tistem, ki se ji je pripravljen odpreti.

Tudi delo na vrtu vas ne napolni samo po sebi. Če ob delu premišljujete o tem, kako so vaši otroci in vnuki nehvaležni, ker vam nočejo pomagati, ali o tem, kako nesramen je sosed, ker še vedno škropi sadje in kuri plastične odpadke pred vašim nosom, se čudež ne bo zgodil.

Prisluhnite, kaj vam imajo povedati vaše rožice, začutite zemljo pod rokami, uživajte v tem, da svoje komaj zrasle rastlinice osvobajate plevela in začutili boste radost v vsaki celici.
Energija, ki jo potrebujemo, je vedno navzoča. Težava je v tem, da nismo navzoči mi. Vsakič, ko so naše misli usmerjene v preteklost ali prihodnost, nas dejansko »ni doma«. Skrbi, strahovi, jeza, pohlep, žalost… - vse to so roparice naše energije in poglavitni vzroki naših današnjih težav.  

Se spomnite, kdaj ste zadnjič v sebi čutili tišino? Brez razmišljanja o tem, kaj vse še morate narediti, o vsem, kar bi se lahko zgodilo, pa se ni.
To, da naši znanstveniki še niso izračunali, koliko kalorij energije porabite za vsako svojo misel, še ne pomeni, da naše misli niso energijsko potratne.
Napačno je mnenje, da naše misli ne porabijo ničesar. Ne zavedamo se, da je njihovo pogonsko gorivo naša življenjska energija. Kolikor več je porabimo zato, da poganjamo svoje skrbi, strahove, jezo, žalost in željo, da bi bili nekaj, kar nismo, toliko manj nam je ostane za naše stvarno življenje.

Včasih se zbudim polna moči in že po 15-ih minutah, ko si v mislih naštevam, kaj vse moram narediti in česa ne smem pozabiti, sem utrujena, kot da je za mano naporen delovni dan. Z energijo, ki sem jo porabila za skrbi, bi že opravila polovico svojih nalog tistega dne.

Naučiti se moramo odgovorneje ravnati z vsemi viri energije, ki so nam na voljo. Še  pomembnejše je, naučiti se prepoznavati energijske roparice. Če želimo res zaživeti »na polno«, se jim moramo upreti.