Vseevropsko nasprotovanje patentu na papriko podjetja Syngenta 

3. februarja 2014 je široka koalicija, ki jo sestavlja 34 nevladnih organizacij ter organizacij kmetov in rejskih organizacij iz 27 evropskih držav, tudi iz Slovenije, vložila ugovor na patent na papriko podjetja Syngenta. Syngenta je patentirala odpornost na žuželke, ki so jo prenesli z divje paprike. 

8. maja 2013 je Evropska patentna organizacija (EPO) odobrila patent (EP2140023) podjetju Syngenta za papriko, odporno na žuželke. Divjo papriko z Jamajke so križali s komercialnimi sortami paprike. Divja rastlina je odporna na različne škodljivce, kar pomeni, da je patentirana odpornost že obstajala v naravi. Ne glede na to dejstvo pa Syngenta zahteva lastništvo nad rastlinami paprike, odpornimi na žuželke, ter njihovimi semeni in plodovi, čeprav so patentirane rastline nastale s konvencionalnim žlahtnjenjem. Takšnih rastlin vsekakor ne bi smeli patentirati v okviru evropskega patentnega prava. Organizacije, ki izpodbijajo patent, zahtevajo njegov preklic. Prvič v zgodovini EPO se je zgodilo, da patentu nasprotuje tako široka opozicija, ki jo sestavljajo vlagatelji iz 26 držav članic Evropske patentne konvencije. To odraža široko nestrinjanje s trenutnimi praksami EPO. 

Maja 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki „poziva EPO, da iz patentiranja izključi proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in vse konvencionalne metode žlahtnjenja“. Zadevo lahko spremeni sklep razširjenega sveta EPO, ki lahko vpliva na spremembo prakse podeljevanja patentov za konvencionalne rastline. Preklic patenta na papriko bi bil pomemben prvi korak. Toda da bi dosegli nujno potrebne in trajne spremembe, je potrebna politična odločitev Upravnega sveta EPO. Stanje, ko je rastline možno patentirati, pospešuje sedanji proces koncentracije svetovnega trga semen, v okviru katerega nekaj multinacionalnih korporacij nadzoruje prihodnost naše hrane. Patenti na semena naj bi menda spodbujali k žlahtnjenju novih sort rastlin, vendar pa povzročajo nasprotno: žlahtnitelji ne morejo prosto dostopati do povsem osnovnega materiala za žlahtnjenja rastlin, kot so sorte rastlin in divje rastline. To povzroča zmanjševanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in zmanjševanje prehranske suverenosti, s tem pa tudi manjšo možnost izbire za potrošnike. 

Več informacij : www.itr.si 

Poročilo Zasebno prilaščanje narave – Syngentin patent na papriko (v angl.), na http://www.evb.ch/en/freepepper.

______________________________________________

Evropski raziskovalci povezujejo neonikotinoide s poškodbami možganov in predlagajo nadaljnje omejevanje njihove uporabe. 

(http://www.nytimes.com) 

Decembra 2013 so raziskovalci Evropske agencije za varno hrano (EFSA) priporočali dodatne omejitve za uporabo neonikotinoidov, in sicer zaradi novih spoznanj, ki nakazujejo, da ta kategorija pesticidov „lahko vpliva na razvoj živčnega sistema pri otrocih“. Raziskovalci so se posebej osredotočili na dva pesticida, imidakloprid in acetamiprid. 

Do zdaj so neonikotinoide povezovali zgolj s škodo, ki jo ti povzročajo čebelam, zaradi česar je bila začasno uvedena tudi omejitev uporabe na tri izdelke iz te kategorije. (In zaradi katere proizvajalci tožijo Evropo zaradi izgube dobičkov.)