Klimatske spremembe

dodano: 6.2.2008

Gospodarska zbornica Slovenije

Medtem, ko državljani EU nestrpno čakamo, kakšno prihodnost nam napoveduje zakonodajni podnebno energetski paket, ki ga je na izredni seji Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, je na isti dan v prostorih GZS potekal evropsko-japonski simpozij na temo podnebnih sprememb.

Tako EU kot Japonska sta podpisnici Kjotskega protokola. Vsi se zavedamo, da je skrajni čas za ukrepanje in da bo odlašanje dolgoročno samo zaostrilo problematiko podnebnih sprememb. Vemo tudi, da bodo potrebni ukrepi zahtevali veliko znanja in sredstev za realizacijo ciljev. Tako pri enih kot drugih se pojavlja vprašanje, kako ukrepati, da bi bil učinek čim večji in breme oziroma spremljajoči stroški čim manjši.

Določene energetsko bolj intenzivne panoge kot so proizvodnja cementa, celuloze in papirja ter jeklarstvo bolj občutijo povečanje cen energije, četudi nastanejo kot posledica intenzivnega razvoja Kitajske in Indije. Preprečevanje podnebnih sprememb je svetovni problem, ki se mora reševati s skupnimi prizadevanji vseh držav. EU se je sicer zavezala znižati izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, lahko tudi za 30 odstotkov v primeru širšega mednarodnega sporazuma, povečati delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter dvigniti delež biogoriv v energetski mešanici EU na deset odstotkov.

Podnebno-energetski paket sestavljajo naslednji zakonodajni predlogi: direktiva o shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS), odločba o delitvi prispevka med članicami EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za sektorje izven ETS, direktiva o obnovljivih virih energije skupaj z delitvijo prispevka med državami članicami za obnovljive vire ter direktiva o zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida, poleg tega pa še odločba o reviziji kodeksa o državnih pomočeh za okoljske namene.

Za realizacijo postavljenih ciljev nas čaka še zahtevna pot in veliko usklajevanja med državami, tako med razvitimi kot državami v razvoju. Udeleženci simpozija so se strinjali, da so ukrepi za zmanjševanje okoljskih obremenitev tudi velik izziv za gospodarstvo, podjetja bodo v naslednjih letih morala realizirati veliko projektov, kar je izziv za naročnike in izvajalce. Gospodarstvo pričakuje od EU čimprejšnjo konkretizacijo ukrepov, ki bodo vzpodbudili investicije v učinkovito rabo energije in varovanje okolja. Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, lahko pričakujemo intenzivnejši cikel, ki bo dal želene rezultate.