Težave s spominom
dodano: 28.10.2014
Sanja Lončar, urednica (uvodnik novembrskih novuc SZZČN 2014)
Kratek spomin naših politikov ni nič novega. Že dan po volitvah večina pozabi vse, kar je obljubila pred njimi. Bolj presenetljivo je, da so enako kratkega spomina tudi volivci. In podoben vzorec lahko vidimo na vseh področjih življenja. Že šola je zastavljena tako, da se otroci učijo za to, da bi opravili test, na pamet naučeno pa gre lahko že naslednji dan v pozabo.
Enako se nadaljuje v vseh fazah življenja. Ljudje živijo z danes na jutri. Od praznika do praznika, od plače do plače, od ene krize do druge. Kot ugotavljajo raziskovalci, večina prebivalstva ni sposobna predvideti posledic, ki so oddaljene dlje kot dva dni. Če ta trenutek nekaj ne boli, potem sklepajo, da to ne škoduje. Sistematično uničevanje možganov je le eden izmed procesov, ki ga lahko opazujemo že desetletje. Dejansko je pravo čudo, da so toliko zdržali.
In ko posledica napačnih izbir udari z vso močjo, smo presenečeni nad razsežnostmi težav.
Bolezni se ne pojavljajo od nikoder. Še več, ponavadi so le materializacija konflikta določenega časa in družbe. Morda je tudi demenca le posledica tega, da smo že tolikokrat želeli pozabiti vse, kar bi nas vznemirjalo, saj bi terjalo premislek ali povzročalo ugovore vesti. Še učbenike zgodovine so znova prikrojili, da nove generacije ne bi postavljale „napornih“ vprašanj.
In če družba neguje demenco kot temeljni način svojega delovanja, zakaj nas preseneča, da se podobni vzorec prenaša tudi na individualna življenja. Pozaba prinaša odrešitev pred odgovornostjo. Mamljivo, mar ne?
Težave z živčevjem in možgani zato niso več rezervirane zgolj za starostnike. Z njimi se srečujemo že pri otrocih in ljudeh, ki naj bi bili pri polni moči.
Ne želite biti del te statistike? Če vam možgani še delujejo, vas vabimo, da se z njimi še bolj spoznate in poskrbite za to, da bodo delovali tudi v prihodnje.
|