|
Na pomoč, virusi!
dodano: 2.12.2014
Sanja Lončar (uvodnik novic dec/jan 2014/15 SZZČN)
V naših telesih je več virusov, kot imamo celic. Vdihnemo ali jih pogoltnemo z vsakim dihom, dotikom, požirkom in grižljajem …
Obstajali so že dolgo pred našim obstojem in bodo tukaj, tudi ko nas ne bo več …
Edino, kar se spreminja, je naš odnos do njih.
Na besedo virus se večina ljudi odzove kot na nekaj, pred čemer ni obrambe. Takšno prepričanje pa krepi tudi farmacija, ki kot rešitev ponuja zgolj cepiva, kot blažilo pa sredstva, s katerimi omilimo simptome različnih virusnih bolezni.
Poznamo okrog 5.000 vrst virusov in večina za človeka ne predstavlja resne grožnje. Vse več je ugotovitev, da virusi opravljajo tudi marsikatero koristno nalogo. Za njihovo slabo „javno podobo“ je namreč zaslužnih predvsem nekaj velikih pandemij, ki so ostale zapisane v zgodovini človeštva s črnimi številkami.
Tako je španska gripa ob koncu prve svetovne vojne terjala (po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije) 40 milijonov življenj. Tej številki se približuje tudi AIDS, ki ga povzroča virus HIV, ki naj bi do zdaj terjal 39 milijonov življenj.
Azijska gripa je med leti 1957 in 1958 vzela štiri milijone življenj.
V primerjavi s tem pa so sodobne gripe prej obrobne po številu žrtev kot kaj drugega – četudi so deležne veliko večjega obveščanja javnosti od marsikatere druge, bolj smrtonosne bolezni.
Najbolj smrtonosna v bližnji zgodovini je tako imenovana „prašičja gripa“, ko naj bi zaradi virusa H1N1 v zimi leta 2009 do 2010 umrlo 18.500 ljudi po svetu.
SARS je na Kitajskem v letih 2002 in 2003 terjal okrog 8.000 žrtev.
To leto pa mineva v znamenju do zdaj največjega izbruha ebole, ki naj bi do danes vzela 5.000 življenj.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.