|
Kmet – direkt
dodano: 8.9.2015
Ekovodič - novice avgust/september SZZČN 2015
Leta 2035 je v različne oblike neposrednega nakupovanja pri pridelovalcih vključenih več kot 150 tisoč slovenskih gospodinjstev, 60 odstotkov vrtcev in več kot 2700 podjetij. Pred dvajsetimi leti bi se to seveda zdele sanjske številke, ki bi jih celo najbolj zagreti ocenili kot nerealne.
Takrat so raznovrstni projekti šele orali ledino in iskali načine, kako skrajšati oskrbovalno verigo ter neposredno povezati pridelovalce in odjemalce. Tako so nastali številni organizacijski modeli, vsi pa so imeli enak cilj – vzpostaviti neposredno povezavo med kmetom in potrošnikom ter tako zagotoviti pošteno plačilo in hitrejši razvoj ekološke ponudbe v Sloveniji.
Že davnega leta 2011 je v Mariboru v okviru projekta Urbane brazde zrasla Zadruga Dobrina, ki je med prvimi po teh novih načelih povezovala male kmetije, pravične trgovine in potrošnike. Zadrugo so ustanovili pridelovalci in predelovalci z majhnih tradicionalnih kmetij na območju Slovenskih goric. Vrtce, šole in druge ustanove so začeli oskrbovati neposredno, vpeljali so tudi tedenske zabojčke z zelenjavo in sadjem, odprli trgovino v središču Maribora in razvili kmečki ketering. (Zadruga Dobrina, www.zadruga-dobrina.si)
Semenj letni časi je leta 2014 začel prirejati dogodke, ki bi lokalno pridelani hrani vrnili povezovalni značaj. Nekoč je bila tržnica mesto praznovanja in srečevanja, obisk tržnice pa je bil obenem kulturni dogodek. Tako so začeli z vrsto predavanj, animiranjem otrok in družabnimi srečanji; vse to je spremljalo primopredajo naročenih pridelkov, ki so jih kmetje pripeljali v glavno mesto. Ni bilo preprosto. Leta 2015 je bilo v tovrstno oskrbo vključenih samo 200 odjemalcev in 18 kmetov. Celotna organizacija je slonela na prostovoljnem delu peščice entuziastov. Zdaj Semenj letni časi tovrstne dogodke vsak teden prireja v osmih krajih po Sloveniji. (Zadruga Skupaj, z.b.o., www.letnicasi.si)
Zeleni krog je začel delovati leta 2014, in sicer kot civilna iniciativa za skupnostno naročanje sonaravno pridelanih dobrot s slovenskih kmetij ter za izmenjavo semen, sadik in znanja. Glavna dejavnost društva je ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja, samooskrbe ter zdravju in okolju prijazno pridelane hrane brez fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega so pripomogli k ohranjanju, širjenju ter izmenjavi slovenskih semen in sadik med kmeti in vrtičkarji, na forumu Vse o vseh rastlinah pa širijo svoje znanje in izmenjujejo izkušnje. (Društvo Zeleni krog Slovenije, www.zelenikrog.si)
Tudi projekt Ekoekspres se je začel kot pogumen eksperiment. Odjemalcem je šel še bolj na roke: v več slovenskih mestih je uvedel neposredno dostavo na želeni naslov (sveža zelenjava, sadje, žita, mlevski izdelki in druga zdrava živila ter ekološke sadike iz Vipavske doline).
Ekoekspres je odigral pomembno vlogo pri preusmerjanju kmetov s tega območja v ekološko in biodinamično pridelavo, saj je možnost neposredne prodaje omogočila varno trženje in cene, ki pokrijejo stroške kmetov, četudi ob manjšem pridelku. (Ekoekspres, www.ekoekspres.centerastera.si, facebook.com/pages/Ekoekspres)
Zelemenjava (sestavljenka iz besed zelenjava in menjava) je gibanje in skupnost za izmenjavo pridelkov z naših vrtov, ki že vse od začetka temelji na druženju in prostovoljnem delu posameznikov. Projekt spodbuja solidarnost, dobrosrčnost, druženje in spoštovanje do dela naših rok. Letos Zelemenjava deluje že v več kot tridesetih slovenskih krajih. Na Zelemenjavi si ljudje izmenjujejo semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta. Cilj gibanja je, da bi na solidaren in zabaven način povezalo vse navdušence nad dobrotami in lepotami domačega vrta, to navdušenje pa raztrosilo tudi med druge someščane in sovaščane. Zelemenjavi je uspelo združiti vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim samim lončkom na balkonu in tiste s kilometrsko njivo. (Zelemenjava, www.zelemenjava.si)
Dandanes je domala vsak gasilski dom obenem tržnica lokalno pridelane hrane. Toda ni bilo vedno tako. Le redki pomnijo, da se je ta zamisel oblikovala davnega leta 2015, cilj pa je bilo okrepiti lokalno povezovanje, kmetom in potrošnikom pa omogočiti prijaznejše načine izmenjave hrane. Irena Rotar in člani ekipe Eko civilne iniciative so takrat začeli razmišljati: »Le zakaj bi gasilski domovi, ki jih je ustvarila skupnost, stali prazni, kmetje in potrošniki pa zmrzovali ali se kuhali po trgih ter ploščadih brez vode in stranišč?« No, zdaj so gasilski domovi v večini krajev sedeži pestrega dogajanja: skladišča za pomoč in pripomočke, namenjene izrednim situacijam, pa tudi središče dobrodelnega prerazporejanja presežkov skupnosti. Dandanes se večini ljudi to zdi nekaj samoumevnega, ne zavedajo se, da ni bilo vselej tako.
Kar nekaj ujm in drugih izrednih dogodkov, ki smo jih preživeli v zadnjih desetletjih, je dokazalo, da je takšna organizacija več kot upravičena in tudi veliko učinkovitejša za državo. Vse pa se je začelo z enim samim pravim vprašanjem … pobudo … in vztrajnostjo. Hvala, Irena!
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.