Nosečnost in porod nista bolezen

dodano: 5.7.2007

Da zdravniki ne sedijo križem rok, so celoten proces začeli vse bolj prilagajati svojim potrebam in iz vloge opazovalca in asistenta privzeli vlogo dirigenta in izvajalca. Za tiste, ki ne poznate teh zgodovinski podrobnosti, naj povemo, da je tudi porodna miza izum dvornega mizarja enega izmed francoskih kraljev, ki si je želel ogledati porod »od blizu«. Izum je tako navdušil dvornega zdravnika, ki se mu ni bilo več treba sklanjati, da so »izum« začeli redno uporabljati.

Namesto naravnega poteka, v katerem telo išče optimalen položaj in se vse odvija v skladu z naravnimi silnicami, so ženske začele rojevati brez premikanja in v nenaravnem položaju, ki povzroča veliko več bolečin ter izčrpava telo porodnice in otroka. In ker delamo proti naravi, potrebujemo pomoč kemičnih sredstev za pospešitev poroda in prepogosto tudi rezanje presredka, ki ga včasih izvajajo celo proti porodničini želji.

Korak za korakom se je porod prilagodil potrebam zdravnikovega urnika, prostim posteljam, zavarovalniškim predpisom, higienskim zahtevam in iznajdbam farmacije, kot so epiduralna anestezija, pospeševanje popadkov in podobno… Pozabili smo, kdo je komu namen. Pozabili smo, da bi vsi naši dosežki in znanje morali biti nosečnici le v oporo in njeno dobro.

V medijih lahko najdete vse več oglasov za »porod s skalpelom« . Naštevajo vam prednosti - hitro, učinkovito, točno takrat, ko ste naročeni, brez bolečin, brazgotine ne bo opaziti, ker bo nižje od roba bikinija,... V svetu za to plačate približno 3400 evrov in zadeva je opravljena. To je razmišljanje tistih, ki v rojevanju vidijo posel.

Dejstva pa so drugačna. Raziskava ameriškega centra za kontrolo in preprečevanje bolezni, ki je temeljila na opazovanju 5,7 milijonov porodov, dokazuje, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom po materini želji, pogosto težave z dihanjem. Tudi smrtnost v prvem mesecu življenja je kar trikrat večja kot pri naravnih porodih.

S tehnicističnim pogledom na porod smo to naravno dejanje oropali njegove svetosti, ni vec čudeža rojevanja in otroci namesto ljubeče popotnice v novo življenje vse prevečkrat doživijo le travmo, ki se jo bodo celo življenje zaman trudili premagati.

Vse to pa mnoge bodoče mamice že vedo. Zato začnejo že v prvih mesecih nosečnosti načrtovati za svojega otroka kar najbolj naraven prihod na svet. To bi moralo biti enostavno, pa ni. Vsaj v Sloveniji ne. Če želite roditi doma, morate to storiti v ilegali ob podpori babice (tudi njena prisotnost bo ilegalna). Druga možnost je, da se odločite za porod v kakšni »manj civilizirani« državi, kot je Slovenija - npr. v Nemciji ali Avstriji!

Mnoge nosečnice obiskujejo slovenske porodnišnice in se odločajo za tiste, ki so predstavile naravnejše metode. Žal pa v večini primerov na koncu od naravnega poroda ne ostane skoraj nič, ker se pac pripomoček, ki bi ga zato potrebovali, točno takrat »pokvari«, ali pa ni dovolj osebja in se ne more nihče ukvarjati s porodnico v kakšni posebni sobi, zato jo, seveda, namestijo v običajno porodno sobo, kjer rojeva kot večina porodnic.

Prijateljici, ki jo je hiter potek poroda res presenetil in je v 15-ih minutah rodila doma, so, potem ko je poklicala v porodnišnico, prav grdo okregali, jo poimenovali ciganka in ji celo zagrozili, da se bo morala zagovarjati pred psihologom in socialno delavko zaradi »ravnanja, ki bi lahko ogrozilo otroka«.

Kot lahko preberete v pogovoru z Zalko Drgin (revija MAMA, april 2006), je raziskava »Porodnišnice za današnji čas« opozorila na zaskrbljujoča dejstva in zaostajanje v razumevanju in odnosu do poroda in porodnic. Kot je pokazala raziskava, je največ težav v brezosebnosti in nespoštovanju porodničine integritete in njenih potreb, v preveliki »medializiranosti« naših porodov, odločno prevelikem odstotku rezanja presredka (50 %!) in neobstoja možnosti rojevanja drugje (npr. doma ali v posebnih porodnih centrih, kot jih poznajo v drugih državah) kot v bolnišnici. In ker je pot v NENARAVNO hitrejša kot povratek v NARAVNO, bomo tudi na porodne domove in legalizacijo rojevanja na domu še čakali.

Če pa vaš otročiček ne more čakati in mu želite kolikor se da olajšati pristanek v našem materialnem svetu, boste morali vzeli vajeti v svoje roke. Na srečo niste vec sami. V Sloveniji deluje vse več društev in organizacij, ki znajo stati ob strani in vam lahko pomagajo z dragocenimi napotki in izkušnjami. V Ljubljani in Mariboru deluje društvo Štorklja. Organizirajo zanimiva predavanja, vadbe in posvetovalnice za nosecnice in mamice.

Lansko leto so začeli s prvi slovenskim projektom uvajanja poklica doule in nudenja pomoči na domu po porodu. Projekt podpira Mestna občina Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Evropski socialni sklad. Doula nudi spoznavanje s porodom, po potrebi in dogovoru prisotnost ob porodu ter praktično pomoc po porodu (pomaga pri dojenju, skrbi za novorojenčka, gospodinjskih opravilih, svetuje…).

V Sloveniji imamo tudi nekaj odličnih babic, ki so v tujini pridobile holistična znanja in za bodoče mamice organizirajo predavanja, delavnice in svetovanja.

V Šenčurju pri Kranju deluje združenje Naravni začetki, ki ponuja pomoč nosečnicam in mamicam, ter izobražuje javnost o pomenu naravnega poroda. Imajo tudi telefon za klic pri poporodnih stiskah. Poklicite mamo Zofo na 051 245 013.

Živa Center za nego telesa, odnosov in okolja svetuje mladim mamicam pri naravnem porodu, izbiri naravne hrane in kozmetike med nosečnostjo, dojenjem in po porodu.

V Centru Ondina v Žalcu imajo zelo zanimive delavnice, na katerih bodoče starše pripravljajo na »Smejoči porod«. Noesiterapija ali "Smejoči porod" je izkustvena metoda španskega kirurga in porodničarja dr. Angela Escudera, ki je ugotovil, da že enkratno pozitivno miselno programiranje in aktiviranje določenih točk mišično-vezivnega tkiva v trenutku povzroči dolgotrajno neobčutljivost za bolečino. To pomeni, da se na neboleč oziroma smejoč porod lahko pripravimo, v kateremkoli mesecu nosečnosti.

Po svetu noesiterapijo izvajajo že od leta 1974. Otroci, rojeni po tej metodi, se imenujejo "noesibabies". Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem psihomotoričnega razvoja otrok, so dokazali, da se ti otroci hitreje motorično razvijajo, so samozavestnejši in bolj zadovoljni, saj zaradi izvrstne pripravljenosti staršev ob porodu ne doživljajo strahu in obporodnih travm. V centru Ondina pomagajo, da se vsak mesec več otrok na svet »prismeji« namesto »prijoka«. Program vodi višja fizioterapevtka Andrejka Korošec, ki bodoče starše že polnih 17 let pripravlja na naraven, otroku in mamici prijazen porod, z metodo MFPA (materno-fetalne psihoanalgezije) in Bownove terapije. Pred leti je na izobraževalni delavnici svojo metodo predstavila tudi babicam mariborske in ptujske porodnišnice. Metoda je izjemno uspešna in enostavna, bodočima staršema pa omogoča, da na povsem umirjen in naraven način aktivno sodelujeta pri rojstvu svojega otroka. Če bi radi, da vas tudi vaš novorojenček pozdravi z nasmehom in na široko odprtimi očmi, jih pokličite na 03 5715113 ali pokukajte na www.ondina-ak.si.

Za naravne porode imamo tudi nekaj babic, ki so se šolale v tujini in vodijo tečaje, svetujejo in opravljajo masažo za bodoče mamice. Ena izmed njih je Jasna Gumze, ki jo lahko poklicete na 041 797 506.

Kitajska tradicionalna medicina lahko s postopki akupresure in akupunkture zelo pomaga pravilno pripraviti telo za porod, v času poroda pa podpirati naravne procese. Na srečo imamo tudi v Sloveniji vse več za to usposobljenih terapevtov. Za tretmaje za nosečnice in mamice ter svetovanje na področju hrane in izbire naravnih zdravil se lahko obrnete tudi na Adriano Dolinar 031 214 045.

Na spletu je kar nekaj forumov, v katerih nosečnice in mamice izmenjujejo izkušnje. Poglejte, na primer, www.ringaraja.net, kjer so se mamice razpisale o svojih izkušnjah v vseh slovenskih (in nekaterih tujih) porodnišnicah. Na www.mojvideo.com pa si lahko ogledate film o naravnem porodu. Zanimiva predavanja o tej temi občasno organizirajo tudi v Vita Centru v Naklem. Oglejte si program na njihovi spletni strani.

Onesnaževalci od rojstva!

»Instant« rojstvu sledi »instant« starševtvo. Industrija je poskrbela, da so danes mamice oskrbljene s plenickami, z brisačami in drugimi pripomočki za enkratno uporabo. Preprosto uporabite, odvržete in pozabite. Vi pozabite, narava pa se z vašimi odpadki ukvarja vsaj še nekaj naslednjih sto let. Uporaba plenic je tako zelo razširjena, da že sodi med vodilne planetarne onesnaževalce. Po podatkih društva Štorklja jih uporablja kar 98 % slovenskih družin z otroki, ki potrebujejo plenice. Vsak malček jih prispeva pet- do šest tisoč oziroma 1 tono! Še preden shodi , zaradi njega posekajo 4 do 5 mogočnih dreves. Njegove pleničke na smetiščih pa predstavljajo 10 % nerazgradljivih odpadkov.

Če bi morali tono nevarnih odpadkov, ki so lahko vir okužb, onesnaževanja podtalnice in, seveda, ne dišijo, imeti na svojem vrtu, bi gotovo ravnali drugače. Zakaj potem mirno sprejemamo, kadar je to »pod oknom« koga drugega?

Ekološki motivi očitno ne zadoščajo za prepričevanje množic. Le redki visoko ozaveščeni starši so se odločili za bombažne plenice in nekaj več dela, ki jih slednje zahtevajo. Ljudje smo vedno bolj motivirani z ego– kot z eko-motivi. Večji zasuk v smeri naravnega se je zgodil le, ko so otroci začeli množično trpeti zaradi alergij, izpuščajev in podobnih težav. Šele takrat smo izvedeli, da imajo veliki zaboji plenic tudi svoje temne plati: dojenčkova koža v njej ne diha, tako kot obljubljajo v TV oglasih, nekatere vsebujejo celo celulozo, beljeno s klorom, ki vsebuje ostanke rakotvornega dioksina…

Motivacija za uporabo bombaža pa je znova v porastu. Posebej ob dejstvu, da so bombažne plenice oz. plenice iz naravnih materialov veliko udobnejše in enostavnejše za uporabo, kot so bile včasih. Svoje prispeva tudi podatek, da z njimi prihranite okrog 1000 evrov (pri enem otroku).