Užitne divje rastline za obnovo moči

dodano: 28.2.2008

Dario Cortese (marčevske novice Skupaj za zdravje človeka in narave)

Ob koncu zime in zgodaj spomladi nas rada daje utrujenost, ki smo jo malodane že vzeli za običajno v tem obdobju. A s tem – torej z utrujenostjo in z nami - nekaj ni v redu. Spomladi,  ko se v naravi prebuja novo življenje in povsod kaj odganja, cveti, diši, bi nas moralo, polne energije, kar nositi naokoli. Tako pa se zgodi, da so za nas prvi toplejši dnevi presvetli in pomladni veter nam preveč zavija okoli glave, kar naprej smo prehlajeni in se nasploh počutimo slabotni. Segamo po vitaminih in drugih dodatkih ter se skušamo nekako prebiti skozi te dni.
Ampak v naravi in v nas je vse urejeno tako, da okrepitev po zimi ni potrebna, saj je že zima, če je le ne preživimo za zapečkom, dovolj krepka, da nas, kot na elastiki, vse bolj napenja, dokler nas ob koncu svojega časa ne izstreli v pomlad. Zato je recept proti pomladanski utrujenosti enostaven, »zdravila« pa zastonj: zdaj je čas, da ne le stopimo ven, ampak hodimo po hribih in dolinah, skozi prebujajočo se, cvetočo in dišečo naravo, kjer je prav zdaj na voljo ena najmočnejših vrst hrane – užitne divje rastline.

Vsakodnevno gibanje v naravi, hoja, vsaj pol ure do eno uro dnevno, nas v tem času okrepi nič manj kot živodejna hrana in pijača. Ritmično dihanje med hojo in ravno prava hitrost, da se ogrejemo in vsaj malo spotimo, je temelj živahnega počutja, da o drugih dobrodejnostih rednega gibanja – na primer za imunski sistem - niti ne govorimo.  Limfa se  namreč v nasprotju s krvjo giblje le toliko, kolikor se gibljemo mi.  Bolj ko limfa kroži po telesu, učinkoviteje deluje naš obrambni sistem. Ali drugače – ne pozabimo, da je gibanje najpomembnejši del prehrane in temelj prebave in presnove, zato samo s hrano ne moremo odpraviti pomladanske utrujenosti. Razen tega nas redno gibanje ne utrudi, temveč nam daje moč. Če ob tem uživamo naravno, živodejno hrano, nas oboje z združenimi močmi poživi in še bolj okrepi.

Prehranski pomen samonikle zelenjave
Zelenjava je najpomembnejši vir rudnin v prehrani, divja zelenjava še toliko bolj. V primerjavi z gojeno v povprečju vsebuje tri- do štirikrat več vitaminov in štirikrat več rudnin. Če smo pozorni na to, kje jo nabiramo, ni obremenjena s pesticidi. Divja zelenjava in plodovi vsebujejo nemalo antioksidantov in drugih bioaktivnih snovi, ki so dokazale svoje preventivno učinkovanje oziroma varovanje pred civilizacijskimi boleznimi. Sveže nabrane in pripravljene divje rastline delujejo splošno krepčilno in poživilno, zato so zelo primerne za popestritev prehrane po, morda, enolični zimski hrani. Nenazadnje, če ne predvsem, so užitne samonikle rastline tudi vir novih okusov in arom jedi, ki jih pripravimo z njimi.

Rastišča in sezone
Ob koncu zime, ponavadi v prvi polovici marca, začnejo skupaj z drugimi divjinkami odganjati tudi užitne samonikle rastline. Od takrat in vso pomlad je čas za nabiranje mladih poganjkov, listov in popkov. Najbogatejša rastišča so doline rek in potokov, travniki, deloma gozdovi in seveda vrtovi, kjer je veliko samonikle zelenjave, ki jo zmotno imenujemo plevel.
Pozno spomladi in na začetku poletja je glavna sezona samonikle zelenjave mimo, a nekatere vrste lahko nabiramo tudi še kasneje, v višjih legah in ob morju. Poletje je predvsem čas divjih začimbnih rastlin, ki jih nabiramo predvsem v višjih legah, po travnikih in gozdovih.
Jeseni po deževju nekatere divje zelenjavnice še enkrat odženejo sočne poganjke in liste, sicer pa v tem letnem času nabiramo predvsem divje plodove, ki jih je največ v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih, ponekod ob rekah in naseljih.

Zima v naravi ni posebno znana kot zelenjavni čas, vendar v milih zimah po vrtovih in travnikih samonikle zelenjavnice še kar naprej rastejo.

Nabiranje in shranjevanje
Ker traja sezona divje zelenjave od začetka pomladi do pozne jeseni, je v naravi vedno nekaj na voljo, zato nima smisla delati zalog v zmrzovalniku, posušimo le divje dišavnice, ki jih bomo uporabili kot začimbe in za pripravo zeliščnih poparkov. Sicer pa moramo divjo zelenjavo nabirati, ko raste. Posamezna vrsta je na določenem rastišču za nabiranje primerna le dva do tri tedne, potem pa postane pretrda, pregrenka ali kako drugače neprimerna za uživanje.
Užitne dele rastlin nabiramo v košaro ali vrečke iz blaga in jih čimprej porabimo. V hladilniku jih lahko v zaprti posodi hranimo nekaj dni. Zelišča in nekatere vrste zelenjave, na primer koprive, posušimo in shranimo v zaprtih posodah, najprimernejši so stekleni kozarci za vlaganje.
Večina divjih plodov je primerna predvsem za predelavo, lahko jih tudi posušimo. Za nekatere vrste, na primer bezeg, ki je surov rahlo strupen, je najprimernejši način predelava v sok s pomočjo sokovnika na paro.

Temeljni načini priprave
Mlade mehke poganjke, liste, popke in cvetove jemo surove v solatah. Tako mlade kot bolj razvite, vendar ne pretrde užitne dele rastlin skuhamo v sopari ali z malo vode in pripravimo kot prilogo, na primer zabeljeno z oljčnim oljem ali zmletimi oreški po izbiri. Porabimo tudi vodo, v kateri se je zelenjava kuhala, saj je vanjo prešel del hranil. Tretja temeljna jed je juha ali enolončnica, v kateri po trenutnem navdihu skuhamo karkoli je pri roki.
Divja zelišča uporabimo - sveža ali posušena - kot začimbe.
Iz divjih plodov pripravimo sokove in marmelade, lahko tudi vino in kis.
Najpomembnejše užitne divje rastline
Glede pogostnosti, vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ter raznolikih načinov uporabe med divjo zelenjavo izstopajo koprive, čemaž in druge vrste lukovk, vse divje rastline iz družine križnic (penuša, barbica, vodna kreša, dvoredec in druge), poganjki hmelja, navadna zvezdica, dežen, rogovilček, poganjki špargljev, bljušča, lobodika, regrat in smrdljivka. Med divjim sadjem po prehranski moči prednjači temno modro in vijolično obarvano jagodičje, posebno borovnice in bezgove jagode.

Ponatis knjige Divja hrana je v prosti prodaji skoraj povsem razprodan. Svoj izvod si lahko zagotovite z naročilom na divjahrana@email.si. Cena knjige je 22 evrov + stroški poštnine. Knjigo lahko kupite tudi na delavnicah nabiranja in priprave užitnih divjih rastlin. (Enako velja za druge knjige istega avtorja:Sadje, Zelenjava, Semena, Čaj, Enolončnice…). Program spomladanskih delavnic si oglejte v koledarju.