Kakovost ali količina?

dodano: 1.3.2008

marčevske novice Skupaj za zdravje človeka in narave

Številne raziskave so že dokazale, da je veliko naših težav z zdravjem povezanih s pomanjkanjem pomembnih esencialnih aminokislin, vitaminov in rudnin. Na teh spoznanjih je zrasla ogromna industrija prehranskih dopolnil, ki kar tekmujejo v obljubah o superiornosti svojih izdelkov.

V zadnjem času je opaziti, da se količine snovi v preparatih povečujejo.

Vitamina C je bilo včasih 30 mg, potem 60 mg, zdaj pa je vsebnost tega vitamina v tabletah že trištevilčna. Tudi preparati s kalcijem tekmujejo v količini miligramov, ki jih bodo stlačili v eno samo tableto. Industrija si prizadeva, da bi se dnevni priporočeni odmerki tudi uradno dvignili.  Za navidezno skrbjo za naše zdravje se skrivajo interesi proizvajalcev, ki želijo iz igre izriniti naravne snovi, saj lahko le sintetične vitamine in rudnine koncentriramo tako, da npr. že ena tableta vsebuje celotno dnevno priporočeno količino.

Po drugi strani ste verjetno že velikokrat prebrali razna pričevanja o učinkovanju t. i. super živil, kot so alge, aloe vera, ječmenova trava.

Če ste bili dovolj natančni in ste si ogledali sestavo omenjenih izdelkov, vas je najbrž presenetila nizka vsebnost nekaterih vitaminov in rudnin v njih. Tako nizka je, da bi dobesedno morali zaužiti celotno pakiranje, če bi želeli doseči količine, ki jih nekateri sintezni preparati navajajo kot vsebnost ene tablete.

Ali se norčujejo iz nas, ko nam za tako veliko denarja prodajo tako malo snovi?  Ali je posredi kaj drugega?

Ko vas industrija prehranskih dopolnil poskuša impresionirati s količinami, vam pozabi povedati, da vam dejansko ponujajo zmlete kamne in sintetizirane vitamine, ki niso videli sadja in zelenjave in niso nikoli imeli nobene vloge v življenjskih procesih (kar vitamini v naravi počnejo).  Če bi človek lahko jedel kamnine, bi življenje bilo zelo poceni. Pa sami veste, da to ne drži. Zato kljub velikim količinam pri umetnih vitaminih in mineralih govorimo o zelo majhni resorpciji, poleg tega pa obstaja še potencialna nevarnost nepredvidenih stranskih učinkov. 

Naravne snovi so zagotovo boljša rešitev. Ostaja pa odprto vprašanje, koliko naravnih snovi  zadostuje, da bi lahko govorili o koristnem delovanju. Prebrskali smo veliko razpoložljivih študij in prišli do osupljivih spoznanj, da zares ne potrebujemo veliko - če gre za kakovostne in dobro ohranjene snovi.
Zelo zanimiva je klinična študija Zelene magme. Izbrali so prostovoljce s kronično povišano sedimentacijo (kar je eden izmed znakov oslabljenega imunskega sistema).

Prostovoljci so tri mesece trikrat na dan jemali po tri grame Zelene magme. Povprečne vrednosti sedimentacije so pred začetkom poskusa znašale od 44 do 87 mm/uro. Po trimesečnem obdobju pa so se vrednosti občutno znižale in dosegle 18 do 32 mm/uro.

Še bolj zanimiv je bil poskus z vplivom Zelene magme na povišano število belih krvničk, ki je drugi pomemben kazalec delovanja imunskega sistema.  Tudi v tem primeru so poskus izvajali na prostovoljcih in jim enkrat na mesec merili stanje levkocitov. Po prvem mesecu so se vrednosti znižale v povprečju za 19,2 %, po drugem za 37,2 %, po tretjem mesecu pa je skupno znižanje doseglo 49,2 % začetnih vrednosti.

Na voljo je tudi veliko študij, ki dokazujejo učinkovanje aloe vere, Chlorele in klamatskih alg. Število študij s Chlorelo je troštevilčno.
Klinična študija na prostovoljcih, ki so uživali le 1,5 gramov klamatske alge, obdelane po hladnem postopku, je že dve uri po zaužitju v krvi preiskovancev pokazala večjo aktivnost obrambnih celic. Pri daljšem jemanju pa je bila merljiva tudi povečana učinkovitost celic ubijalk (NK cells).
S klamatskimi algami so delali tudi poskuse na živalih. Alge so uživali konji in psi z revmatoidnimi težavami. Znova so se pokazali merljivi učinki.

Kako je možno, da relativno majhni odmerki pomembnih hranil dosegajo tako velike in merljive premike v izboljšanju naše odpornosti? Očitno je kakovost pred količino.

Če so preparati pridelani brez prisotnosti kemije in če so procesirani s tehnologijo, ki ne bo uničila njihovih lastnosti (npr. hladni postopki sušenja), potem v telesu očitno delujejo.

Razmerja med posameznimi hranili mogoče ne ustrezajo normam RDA (priporočeni dnevni količini), očitno pa ustrezajo potrebam našega telesa.
Jemanje ogromnih odmerkov kalcija ne zagotavlja nujno večje trdnosti naših kosti. Jemanje hranil, ki s skromnimi količinami kalcija, ki vsebujejo še vse potrebne mikroelemente za vezavo kalcija pa je v praksi bolj učinkovito.
Pomembna je tudi frekvenca jemanja. Tako boste zagotovo imeli boljši rezultat, če trikrat na dan zaužijete manjši odmerek, kot če boste enako količino zaužili enkrat na dan. Še slabše bo, če boste poskusili zamujeno nadomestiti enkrat na teden. Razlaga je preprosta. V telesu nenehno potekajo procesi razstrupljanja, onemogočanja prostih radikalov, izgradnje in razgradnje. Če so potrebna hranila vedno pri roki, jih telo zlahka uporabi. Če pa pridejo le občasno, je veliko procesov ostalo nezadostno podprtih.

Tako kot ne morete jesti in piti samo enkrat na teden, tudi vaše celice potrebujejo neprekinjeno dobavo kakovostnih hranil in sprotno pospravljanje strupov. Presenetljivi dosežki z relativno majhnimi odmerki pa nas le utrjujejo v prepričanju, da je bolje zaužiti malo živega kot veliko mrtvega. To razumemo vsi. Zakaj jih potem tako malo ravna v skladu s tem?