Sorško polje se razteza med rekama Savo in Soro na vzhodu in jugu, ter griči na severozahodni strani. Sorško polje leži v občinah  Kranj, Škofja Loka in Medvode. Je obsežna rečno ledeniška naplavina ravninskega proda in konglomerata. Polje ima značilne terase (ježe), katere je v pretežni meri oblikovala reka Sava, deloma pa tudi reka Sora skozi dolga tisočletja. Poleg njiv in travnikov najdemo tudi mešani in listnati nižinski gozd. Polju dajejo značilno podobo samotna drevesa - lipe, kozolci in kužna znamenja. V preteklosti je bilo z vidika kmetijske pridelave polje veliko bolj  pestro. Znano je bilo po pridelavi krompirja, žit, detelj in vrtnin. Danes je v ospredju prireja mleka in posledično na njivah prevladuje pridelava krmnih rastlin za govedo. 

Podnebje je zmerno celinsko, kar pomeni, da so zime hladne, poletja vroča ter z možnimi daljšimi sušnimi obdobji. Zaradi sprememb podnebja se vse pogosteje srečujemo s poletnimi sušami in zimami brez snega, kar je za kmetijsko pridelavo manj ugodno.

Sorško polje ima velike zaloge podtalnice, ki je pomemben vodni vir za oskrbo prebivalstva. Meritve kažejo, da je podtalnica na Sorškem polju čezmerno obremenjena. Spremljanje onesnaženosti podzemnih voda spremlja  ARSO, ki na svojih spletnih straneh http://www.arso.gov.si/vode/podzemne vsako leto poroča o stanju podtalnice na Sorškem polju glede onesnaženosti z nitrati in pesticidi. O stanju podtalnice piše tudi diplomsko delo Andreje Madžarevič z naslovom Stanje okolja v občini Škofja Loka (http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201210_andreja_madzarevic.pdf), ki podaja konkretne podatke meritev in trende onesnaževanja. »V raziskavi leta 2009 so bile najvišje koncentracije nitratov izmerjene v pasu, ki se vleče od Žabnice preko črpališča Godovič in naprej proti jugu.

Onesnaženost z nitrati je posledica uporabe prevelikih količin zaščitnih sredstev in gnojil na kmetijskih površinah. Prav tako je na večih lokacijah na Sorškem polju v vodi prisotna prekomerna koncentracija desetil-atrazina (to je razgradni produkt atrazina,  ki se je do prepovedi leta 2003 uporabljal v kmetijstvu kot herbicid za zatiranje širokolistnega plevela in trav). Onesnaženje je posledica industrijske in kmetijske dejavnosti (pretirana in časovno neustrezna uporaba umetnih in živalskih gnojil  ter zaščitnih sredstev), neprečiščene komunalne odpadne vode, divjih odlagališč odpadkov, ter velike prometne obremenjenosti prometnic.«

V zadnjih letih se onesnaževanje s strani industrije zmanjšuje zaradi vse strožjih naravovarstvenih standardov, delno tudi zaradi propada nekaterih večjih onesnaževalcev na tem območju. Onesnaževanje s komunalnimi odplakami se v zadnjih letih prav tako zmanjšuje z izgradnjo kanalizacijskih sistemov v Bitnjah in Žabnici, ter v naseljih v porečju Sore. Prihaja čas, ko bo potrebno narediti bolj odločne korake v smeri skrbi za okolje tudi na področju kmetijstva. 

Kmetijska pridelava na Sorškem polju in tudi širše na Kranjskem polju se je zaradi razmer na trgu s kmetijskimi pridelki morda bolj kot bi se smela usmerila v intenzivno živinorejo. K tem usmeritvam kmetovanja je veliko pripomogla sama kmetijska politika, ki je kmetije na območju celotne države z raznimi ukrepi spodbujala k intenzivni pridelavi, brez večjega polaganja pozornosti do varovanja okolja in naravnih virov. Zgrešeno politiko zadnjih dvajsetih let je potrebno popraviti. 

Tudi evropska komisija za kmetijstvo je že v letu 2007 tudi v Sloveniji pričela s spodbujanjem okolju in naravi prijaznejšega kmetovanja. V letu 2015 je upoštevanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju in pri varstvu rastlin postala obvezna zahteva za vse kmetije, ki na kakršen koli način prejemajo sredstva podpor za kmetovanje iz evropskega proračuna. Upoštevanje načel natančnega gnojenja in upoštevanje načel trajnostne rabe pesticidov je torej obvezno za vse kmetije, saj so te zahteve predpisane tudi v zakonih, pravilnikih in uredbah, ki so predpisani v naši državi. V prilagajanju tehnologij kmetovanja smo šele na začetku. Predvsem bo v bodoče potrebno izboljšati in prilagoditi kolobar klimatskim spremembam in tudi zahtevam vodovarstvenega režima, ki bo v kratkem predpisan za zavarovanje virov pitne vode v občini Škofja Loka. Čas je, da se kakšna kmetija več kot doslej odloči za ekološko obliko pridelave ali pa vsaj za izvajanje določenih operacij Kmetijsko okoljsko podnebnega programa, ki ga za vse kmetije na območju Slovenije razpisuje Program razvoja podeželja do leta 2020. 

Na Sorškem polju so dobre naravne možnosti za bolj raznoliko pridelavo na njivah, lahko bi pridelovali: krompir, žita, zelenjavo, krmne rastline, zdravilna zelišča, nekatere sadne vrste ipd. Pridelke bi pridelovali ali pa jih tudi predelali v izdelke v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S tem bi vsaj delno lahko zadostili bližnjemu prebivalstvu,  z lokalno pridelano zelenjavo in žiti smo namreč zelo slabo oskrbljeni. S tem bi zmanjšali ogljični odtis, skrajšali transportne razdalje, izboljšali kvaliteto hrane (manj skladiščenja, uporabijo se dozoreli pridelki), hrana, ki bi jo uživali, bi zrastla v našem domačem okolju. Nekateri kmetje že spoznavajo, da jim velike količine pridelkov ne prinašajo več pravih zaslužkov in da vse kar iztržijo za pridelke, mleko in živino porabijo za zaščito rastlin, umetna gnojila in zdravila za živino.  

Ta problem bi bilo mogoče rešiti, če bi se pridelovalci hrane na območju Sorškega polja bolje povezali in oblikovali bolj celovito ponudbo pridelkov in izdelkov za potrošnika in za javne ustanove. Spodbuditi pa je potrebno tudi nas potrošnike, da bomo bolj kot doslej cenili in kupovali hrano, pridelano v lokalnem okolju in manj pa poceni hrano slabše kvalitete v velikih trgovskih sistemih. 

Smo se že pričeli zavedati pomena zdrave in v domačem okolju pridelane hrane? Bo prihodnost kmetijstva na Gorenjskem usmerjena v oskrbo Gorenjcev ali bomo s kvalitetnimi pridelki, pridelanimi na gorenjskih njivah, zalagali tujce, naše šole, vrtce in druge javne ustanove in gospodinjstva pa bomo oskrbovali s hrano, pripeljano iz drugih držav, za katero ne vemo, kje in v kakšnih pogojih je zrastla. 

Prvi in najpomembnejši korak lahko naredimo potrošniki, ki vsak dan odpiramo svoje denarnice in se odločamo koga bomo podprli z denarjem, ki smo ga zaslužili s svojim delom. Sami se odločamo, kje bomo hrano kupili in s kako kvalitetno hrano se bomo oskrbeli in s tem tudi pozitivno vplivali na svoje zdravje. Vedno več nas je, ki se zanimamo, kako je hrana pridelana in kako bo vplivala na naše telo. 

Drugi korak je v lastni pridelavi na svojih vrtovih, kjer smo Slovenci v svetovnem vrhu po razširjenosti domačih vrtičkov. Če pridelujem hrano za sebe, ta hrana zraste prav za nas in bo njena kvaliteta popolnoma odvisna od našega znanja pridelave. Veliko občin na Gorenjskem je že prepoznalo potrebo po vrtičkih in so se vključile v pomoč krajanom pri organiziranju in podpori vrtičkarstva - vrtički v zadnjih letih po Sloveniji pričenjajo dobivati urejene in načtrovane oblike.

Tretji korak je v razmišljanju in ukrepih kmetijske politike. Pomembno je, da bi se v okviru države, na lokalnem nivoju pa v okviru občin ali ožjih skupnosti razširilo zavedanje o pomenu lokalne pridelave za potrebe domačega prebivalstva. Nujno je širiti znanje o široki paleti pridelkov in pridelavi kvalitetne hrane, ter predelavi le te na kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Četrti in tudi en odločilnih korakov pa je na pridelovalcih hrane, da ujamete vlak, na katerega nas vstopa vse več potrošnikov. Na vas je, da pridelate in predelate kvalitetno domačo in ekološko hrano, ki jo številni cenimo in iščemo in da prehitite tuje dobavitelje, ki so zelo aktivno vstopili na ta trg.

Kontaktna oseba: 

Matjaž Jerala predsednik društva Sorško polje, približajmo se naravi - tel: 041 348 199, matjaz.jerala@siol.net, www.sorskopolje.si.