Kdo postavlja najstrožje standarde organskim kozmetičnim in toaletnim izdelkom?

dodano: 6.5.2008

majske novice Skupaj za zdravje človeka in narave

Če se sprašujete, kakšna je hrana, ki jo uživate, je verjetno prav tako čas, da razmislite, kaj privoščite svoji koži. Vaša koža je največji telesni organ in kar nanesete nanjo v nekaj minutah preide v kri.

Na žalost organski kozmetični in toaletni izdelki niso deležni tako strogih meril kot prehrambni. Že zelo majhen delež organskih sestavin v njih omogoča proizvajalcem, da jih deklarirajo kot organske. Edino zagotovilo, da je pred vami resničen organski izdelek, je logo kakšne priznane in po možnosti neodvisne institucije za certificiranje.

Prav letošnje leto bo po mnenju poznavalcev odločilno pri urejanju zakonodaje s področja naravnih in organskih kozmetičnih in toaletnih izdelkov. Evropski standardi naj bi bili pripravljeni do junija, implementirani pa do konca leta.

Uspešnost implementacije poenotenih standardov in loga bo tlakovala pot za regulacijo v Evropski uniji. Upamo lahko, da bodo čim prej vzpostavljene skupne smernice, kakršne poznamo za prehrambne izdelke že od  leta 1992.
Medtem ko vodilne evropske organizacije za certificiranje naravne in organske kozmetike ter toaletnih izdelkov (BDIH, Ecocert, ICEA, Soil Association) usklajujejo skupne standarde, se vrstijo novi pri agencijah (ameriška NSF International, kanadska Certech Registration), industrijskih združenjih (NaTrue – Lavera, Logocos/Logona, Primavera, Santaverde, Wala/Dr. Hauschka, Weleda; ameriška OASIS – Aveda, Hain Celestial) in trgovskih verigah (ameriška Whole Foods – Market Premium Body Care Standards, Wal Mart – Natural and Organic Body Care Oasis; britanska Boots –Botanics Organics), kar povzroča precejšnjo zmedo na trgu.

Tržišče je nasičeno z lažnimi naravnimi izdelki. Povečana ozaveščenost o zavajajočih navedbah je sprožila nezaupanje potrošnikov. Proizvajalci kozmetičnih in toaletnih izdelkov so že spoznali, da so standardi pomembni; da bi poenotenje kriterijev in označevanja preprečilo naraščajoče dvome. Naj se zdi trenutni val standardizacij še tako nepregleden, je vzpodbuden, saj daje upanje, da bodo sledili tekstilni industriji, ki ji je že  leta 2004 uspelo uveljaviti GOTS (Global Organic Textile Standard).

In kaj nam preostane do tedaj? Čemu naj verjamemo?
Nekatere oznake za certificirano kozmetiko kot so BDIH, bio in demeter že poznate. Na našem trgu se pojavlja tudi vse več izdelkov z oznako Soil Association, ki ga manj poznamo, sodi pa med najbolj stroge in zelo spoštovane eko certifikate v Evropi.

Če se hočemo izogniti potencialno problematičnim sestavinam v izdelkih za nego kože in lepotilih, ter neprestanemu branju nalepk, je najbolje slediti znaku Soil Association, saj so njeni standardi zelo visoki in jasni.
Pridobljeni certifikat Soil Association je dokazilo o maksimalni vsebnosti organskih sestavin v izdelku, minimalni količini sintetičnih sestavin (samo tam, kjer so zaradi varnosti pri uporabnosti izdelka nujne, a morajo prestati toksikološke teste in biti biorazgradljive), minimalni predelavi in jasnosti označevanja vseh sestavin. Vse sestavine morajo biti zdravju neškodljive (izključene so vse potencialno toksične; tako na znanstveno dokazani kot »preventivni«  osnovi). V njih ne sme biti nano delcev in  gensko spremenjenih sestavin, niti snovi, ki bi izvirale iz ogroženih vrst.

Izdelek, ki ima logo Soil Association in je označen kot organski, mora vsebovati minimalno 95 % organskih sestavin. V primerih, kjer ni moč zagotoviti organskih sestavin, organizacija potrjuje samo izdelke, ki vsebujejo vsaj 70 % le-teh (npr. v  šamponih), a morajo poleg loga imeti tudi oznako »narejeno iz xx % organskih sestavin«, da ne bi bili zavajajoči.

Znak Soil Association je tudi potrdilo, da v izdelku ni močnih konzervansov (parabenov, uree, metildibromo glutaronitrila, kvarternija in triklosana), ostrih surfaktantov (detergentov – natrijevega lavril / lavret sulfata, amonijevega lavril sulfata), naftnih derivatov (tekočega parafina, propilen glikola, butilen glikola, dietilen glikola, polietilen glikola, mineralnih olj), dimetikona, umetnih dišav in barvil, otokrilena, dietanolamina (DEA), monoetanolamina (MEA),  trietanolamina (TEA), pa tudi ne 1,4 - dioksana.

Več informacij si lahko poiščete na http://www.soilassociation.org/.