Dihanje za zdravje …
dodano: 25.1.2019
Sanja Lončar, urednica (uvodnik februarskih tiskanih novic SZZČN 2019)
Te dni znova poslušamo, da je pet prehladov na leto nekaj povsem normalnega, in da se moramo s tem pač sprijazniti. To, da je nekaj zelo razširjeno, ne pomeni nujno, da je tudi normalno. Če bomo sprejeli to logiko, rak kmalu ne bo več bolezen, saj bo več ljudi z rakom kot brez njega. Tudi alergije bi potemtakem postale samo nekaj, s čimer se velja sprijazniti. Češ, saj jih ima večina ljudi.
V kakšni kondiciji bodo vaša dihala, je v največji meri odvisno od vas. Če s trenutnim stanjem niste zadovoljni, lahko naredite marsikaj, da ga boste spremenili.
Res je, da je zrak, ki ga vdihavamo, vse bolj problematičen, še večja težava pa je v tem, da je količina zraka, ki jo vdihavamo, iz dneva v dan manjša. Sploh veste, da dihate? Veste, koliko zraka gre zdaj, ko to berete, skozi vaše nosnice? Opravite hiter preizkus. Najprej zaprite eno nosnico in nato vdihnite. Zatem to storite še z drugo. Sta enako odprti? Prehodni? Nemoteno dihate?
Ovire na poti in/ali zožen pretok zraka povzroči, da je krvi na voljo manj kisika, zaradi česar trpi vse telo, še posebno pa možgani. Slabše dihanje in zamašene obnosne votline dokazano povzročajo upadanje intelektualnih sposobnosti in hitrejše propadanje možganov.
Če drži, kar pravijo veliki modreci, da smo prav z dihom povezani s stvarstvom, da je to naša bližnjica do več energije, miru in modrosti, pešanje dihanja pomeni veliko več k ot samo nenehne prehlade in upadanje kognitivnih moči, saj pripelje do izgube največjih priložnosti, ki bi jih lahko izkusili. Vdihnite življenje s polnimi pljuči!
|