SLOVENIJA NAJ ZADNJI DEL PREDSEDOVANJA EU POSVETI IZBOLJŠAVI PODNEBNIH CILJEV

dodano: 16.5.2008

Stranka mladih Slovenije; Tea Šentjurc, stiki z javnostmi

Ljubljana, 15. maja 2008 – V SMS – Stranki mladih Slovenije želijo ob svetovnem dnevu boja proti podnebnim spremembam ponovno opozoriti na pomanjkanje ambicioznosti v podnebno-energetskem svežnju, ki ga je predstavila EU in pozvati slovenske oblasti naj zadnje mesece predsedovanja EU izkoristijo za izboljšavo podnebnih ciljev.

»V SMS delimo prepričanje naših evropskih kolegov in kolegic iz vrst Evropske zelene stranke (EGP), katere polnopravna članica smo, da kljub napredku, ki ga je EU pokazala s podnebno-energetskim svežnjem, lansiranim 23. januarja letos, slednjemu manjka ambicioznosti in strožjih ciljev, da bi lahko resnično napovedali vojno podnebnim spremembam,« je danes v Ljubljani povedal mag. Darko Krajnc, ki se je udeležil začetne akcije podnebne kampanje Big Ask, nato pa še posveta na temo podnebnih sprememb v Državnem zboru.

Med očitnejšimi pomanjkljivostmi paketa, lansiranega pod slovenskim predsedovanjem EU, je prenizka stopnja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje do leta 2020. Medtem ko so strokovnjaki Združenih narodov priporočili vsaj 25 do 40% znižanje izpustov do 2020, če se želimo izogniti najhujšemu, je v evropskem svežnju predvideno le do 20% znižanje izpustov. Prav tako je med večjimi pomanjkljivostmi svežnja to, da se ne ukvarja z vplivi kmetijskega sektorja na podnebne spremembe, ponovno pa bo potrebno tudi premisliti kako urediti sistem zunanjih kreditov za izpuste po letu 2012.

Predlagan 20% delež pridobljene energije iz obnovljivih virov do leta 2020 vidimo kot napredek in pozitiven premik, čeravno menimo, da bi v Evropi ta delež lahko znašal v povprečju tudi 25%. Vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Močno pa nasprotujejo vključitvi zavezujočega cilja uporabe 10% obnovljivih virov za transport, saj bo ta dosežen večinoma z agrogorivi, za katere pa je že komisar za okolje Stavros Dimas priznal, da že sedaj povzročajo velike okoljske in socialne težave, vključno z izsekovanjem gozdov in višanjem cen hrane. Pri transportnem sektorju je potrebno opozoriti tudi na strukturne neprimernosti, kot je na primer to, da se kar 55% strukturnih skladov EU za infrastrukturo namenja avtocestam in le 18% železniškemu prometu ter 8% za javni promet v mestih. Posledica tega je višanje izpustov v prometu, kar izničuje dosežke v drugih sektorjih. 

SMS se pridružuje pozivu EGP, naslovljenem na slovensko in francosko predsedovanje EU, naj v naslednjih osmih mesecih predlagata konkretne politike na področju podnebja in trajnostne energetike ter nadoknadita nezadovoljive začetke delovanja na tem področju. Vse države članice zato pozivajo, da nemudoma uvedejo vse potrebne ukrepe za omejitev povišanja povprečne temperature za 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, zlasti doseganje najmanj 25-40% znižanje izpustov toplogrednih plinov s strani industrializiranih držav do leta 2020. Na nivoju EU je nadalje potrebno sprejeti notranje politike za znižanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 30% do leta 2020 in najmanj za 90% do leta 2050 v primerjavi z baznim letom 1990, in za dosego tega cilja uvesti tudi primerne sankcije, lahko finančne, za države, ki tega ne bodo dosegale. Države tudi pozivajo, da se kot najnujnejšo prioriteto uvede ukrepe za varčevanje energije in doseže najmanj 20-25% privarčevane primarne energije in da se v svojih energetskih in podnebnih strategijah posebej posvetijo  reševanju problema transportnega sektorja, ki je 96% še vedno odvisen od nafte in hkrati prispeva kar 30% vseh izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Ob tem pa njihov poziv zajema tudi določitev nacionalnih ciljev za količine energije iz obnovljivih virov po posameznih sektorjih, zlasti za elektriko, gretje in ohlajanje ter zagotovitev dostopa do energetskih trgov novim akterjem, ki bi lahko predstavili nove tehnologije in decentralizirano proizvodnjo energije. Na evropski ravni se mora med drugim še uvesti označevanje dobrin, ki bo potrošnikom jasno pokazalo, kakšen učinek ima dobrina na okolje v svojem življenjskem ciklu, potrebno pa je tudi priznati, da jedrska energija ni rešitev za globalne podnebne probleme ter vzpostaviti Sklad za podnebne spremembe.