Naučimo se živeti s soncem in z vročino

dodano: 27.6.2008

Sanja Lončar (julijske in avgustovske novice Skupaj za zdravje človeka in narave)

Rusi jedo sladoled pozimi, poleti pa pijejo topel čaj. Enako počnejo Arabci. Slednji sicer snega in zime ne poznajo, a poletno vročino hladijo s toplim metinim čajem. Tudi na Kitajskem vam bodo postregli z zelenim čajem. Le zahodnjaki mislimo, da lahko pregreta telesa hladimo z mrzlim pivom, mrzlimi pijačami z mehurčki in s sladoledi. Tako porabimo ogromno energije za to, da bi živila in pijačo hladili, še večjo ceno pa plačujemo z zdravjem. (Zadovoljni so le prodajalci, saj so naši neuspešni poskusi, da bi se ohladili, zanje zelo donosni.)

V čem je problem?
Vnašanje mrzle hrane in pijače v pregreto telo je šok za organizem. Mrzla pijača trenutno res ohladi - a le vašo sluznico in želodec, na to pa telo hitro reagira z novo proizvodnjo toplote in se trudi segreti ohlajen organ. Z mrzlimi pijačami telesu le sporočamo, naj doda še nekaj polen na ogenj. Uživanje mrzlih diuretičnih pijač (osvežilne pijače z mehurčki, ledena kava ali pivo) prispeva k še večji dehidraciji telesa. Odvzamejo mu namreč več tekočine, kot je prinesejo, in tako je naše telo še bolj dehidrirano kot pred pitjem.
 
Da telo lahko spodbudi notranje mehanizme hlajenja, potrebuje mlačno ali toplo pijačo. Poleti s potenjem izgubljamo skozi kožo veliko vode. Najbolje jo je nadomestiti s pitjem vode s slanico, kokosove vode (ima enako elektrolitsko ravnotežje kot naša kri - v vojnah so jo pogosto uporabljali namesto infuzije) ali čajev, ki ne delujejo diuretično in so po svoji energiji hladni (meta, melisa …). Hladilno deluje tudi nekaj limoninega ali grenivkinega soka, stisnjenega v vodo sobne temperature.

Kaj bi morali vedeti o termodinamiki?
Ste vedeli, da so pred dvema stoletjema s slovenskega Krasa izvažali led v Afriko? Hladilnic takrat ni bilo, a slama in papir sta odlično opravila nalogo izolatorja. Očitno uspešna izolacija ni nujno vezana na tehnološke dosežke in materiale iz vesoljskih programov.

Ko se začnejo vroči dnevi, se povprečni zahodnjaki začnemo razgaljati, ostanek sveta pa takrat doda še kakšno plast oblačil.
Pisali smo že o spoznanjih Alfreda Vogla, ki so mu beduini zaupali svojo skrivnost prenašanja visokih temperatur. Njihova oblačila so večplastna - zgornja plast se segreje in s tem celo hladi telo.

Podobno se zgodi, če daste živilo, ki ga želite shladiti, v zemljo in nad njim zakurite ogenj. Toplota zgornjega sloja spodbuja hlajenje spodnjega.
Ko je vroče, se oblecite tako, da bo vaše telo dobro pokrito in bo med vašo kožo in sončnimi žarki nekaj slojev zračnih oblačil iz naravnih vlaken, in videli boste, kako prijetno se boste počutili. Oblačila vas bodo obvarovala tudi pred šokantnimi prehodi z vročih ulic v klimatizirane prostore. Manj se boste potili, zato boste tudi manj dehidrirani.

Hlajenje prostorov
Najprej gradimo objekte z ogromnimi steklenimi površinami, potem se sprašujemo, kako jih bomo pozimi ogreli in poleti ohladili. Danes razviti svet porabi več energije za poletno ohlajevanje kot za zimsko ogrevanje.

Prilagodimo se naravi. V naši hiši je ob najbolj vročih dneh na podstrešju 27 stopinj, v pritličju 24, v kleti pa nikoli več kot 17. Vam to kaj pove? Pojdimo tja, kjer je narava že poskrbela za svežino. V kleti, v ute, ki so do polovice v zemlji, k izvirom, v globoko senco. Zakaj ne bi zasadili hitro rastočih plezalk in jim pustili, da vam poleti podarijo dvojno izolacijo?
Če gradite, gradite pametno. Izkoristite zemljino temperaturo. Pozimi, ko je zunaj globoko pod ničlo, vam bo zagotavljala polovico potrebne toplote, poleti pa bo razpolovila zunanjo vročino.

Avtomobil brez klime
Večina avtomobilov je temnih barv. Poleti se segrejejo tako, da bi lahko na njihovi pločevini cvrli jajca. Za hlajenje avtomobilov porabimo vse več goriva, kar pomeni vse več denarja.

Rešitev za to so poznali že pred pol stoletja, ko so naredili prvega Land Roverja Defender z dvojno streho. Ker so Defenderji dobesedno neuničljivi, jih lahko še danes vidite na cesti. Zakaj ne bi naša industrija zmanjšala porabe goriva s tem, da bi imeli avtomobili dvojno streho? Zakaj ne bi kupovali avtomobilov svetlih barv, zakaj jih ne bi prebarvali z barvami, ki odbijajo sončne žarke? Če se vam vse, kar naštevam, zdi preveč futuristično, lahko poskrbite vsaj, da je vaš avto pokrit s ponjavo ali čim podobnim. Odlično senco zagotavljajo tudi strešni kovčki, ki se obnašajo kot dvojna streha, le da niso enako aerodinamični.

Preizkusite omenjene nasvete in prihranili boste toliko denarja, da nam ga boste mogoče nekaj celo namenili kot donacijo ali ga izkoristili za kakšen drug plemenit namen.