Koža in jojoba imata veliko skupnega! Obe sta čudežno nežni in trpežni obenem!

dodano: 27.7.2008

Iz knjige »Resnice in zmote o maščobah«, ki je še v pripravi...

Koža in jojoba imata veliko skupnega! Obe sta čudežno nežni in trpežni obenem!

Poleti se police v drogerijah kar šibijo od izdelkov za nego pred sončenjem in po njem. Zdi se, kot da bi z njimi znanstveni laboratoriji tekmovali,  kdo se bo spomnil zapletenejše formule.
 
Če pogledamo v naravo, pa bomo odkrili, da so pravi čudeži, o katerih zelo malo vemo, obstajali že pred našim pojavom na tem planetu. Med njimi je zagotovo -jojobino olje.

Že ko si ogledamo, kako in kje jojoba raste, nam postane jasno, da gre za rastlino s čudovitimi lastnostmi. Jojoba je utelešenje trdoživosti in sposobnosti prenašati zelo stresne situacije. To je zimzeleni grm, ki sega do treh metrov v višino in raste v ekstremnih pogojih puščavskih območij. Doma je v puščavah Mehike, Kalifornije in Arizone. Ponoči prenaša mraz, ki se spusti tudi do ledišča, podnevi pa preživi tudi 45 stopinj C (merjeno v senci, ki je v praksi ni, kar pomeni, da prenaša še hujšo vročino). Kako jojoba preživi nekaj, česar človek, živali in večina drugih rastlin nikoli ne bi zmogli?

Jojoba ima zelo razvejane korenine, ki segajo tudi štiri metre globoko. Svojo hrano zna potegniti iz skal in peska, vodo pa poiskati v najglobljih plasteh puščave. Če se malce poglobimo v ta podatek, pridemo do sklepa, da jojoba svojo hrano dobiva s spreminjanjem anorganskih snovi v organske. To je dragocena zmožnost topljenja kamnin (tim. kelatiniranje), kar na energijski ravni kaže na neverjetno moč rastline, ki je zmožna snovi transformirati na višje ravni.

Sicer je tega sposobna večina rastlin, vendar to lastnost uporabljajo le v manjši meri, kot »dopolnilo svoji prehrani«. Jojoba očitno nima druge izbire. Življenje ji ni postlalo z gnojili NPK, humusno zemljo, kompostnimi ostanki, usedlinami rečnih korit in podobnimi dobrotami. Zelo asketsko življenje, morate priznati! Iz peska in svetlobe mora narediti vse, kar potrebuje za življenje. 

Za razliko od aloje in kaktusov, ki se pred izsušitvijo branijo z zaprtimi gladkimi listi, ima jojoba dolge dlakave liste, ki opravljajo enako vlogo. Postavite se v njeno kožo. Kaj bi vi naredili z vsemi hranilnimi snovmi, ko pripeka tako močno, da bi vas dobesedno scvrlo? Poiskali bi senco –pri rastlinah to pomeni preseliti vse pomembne snovi na varno pod zemljo. Ko se ozračje malce shladi, pa jih je treba hitro prenesti nazaj, da ujamejo še nekaj toplote in sončne svetlobe, ki sta potrebni za presnovo hranil – fotosintezo. Ko pa se temperature znižajo do ledišča, sledi nova hitra selitev globoko pod zemljo, kjer je temperatura stabilna.
Kljub temu, da tega na zunaj ne vidite, je jojoba zelo zaposlena rastlina, ki mora za svoje preživetje nenehno garati. Stres premaguje tako, da se razmeram nenehno prilagaja. In očitno bi se o tem od nje lahko veliko naučili. Vsem težavam navkljub lahko jojoba v borbi za preživetje dočaka visoko starost, ki človekovo presega za trikrat. Živi namreč 200 let.

Poznamo moške in ženske rastline jojobe. Moške proizvajajo le pelod, ženske pa imajo neopazne majhne zelene cvetove. Iz teh nastajajo semena, iz katerih pridobivajo jojobino olje oziroma vosek. Zaradi dejstva, da je jojobin vosek pri sobni temperaturi tekoč, ga pogosto imenujemo olje.

Semena vsebujejo 50–60 % tekočega voska ter veliko provitamina A in vitamina E. In ne pozabite, da seme vsebuje zapis, ki mora naslednjo generacijo naučiti enake modrosti preživetja. Zato je vsebina olja, ki ga dobimo iz semena, veliko več kot le seštevek maščobnih kislin in vitaminov.
Če tako dragocenih in »pametnih« olj ne uničimo z neumnimi predelovalnimi procesi, bomo ohranili veliki delež njihove programske matrike, ki se bo prenesel tudi na in v naše telo.

Ali že ugibate, s katerimi znanji jojoba razpolaga?
Če je obvladala tako stresne situacije, bo tudi za vašo kožo dragocen terapevt v situacijah, ki za kožo pomenijo stres. Prevedeno v medicinski jezik: ima dokazano protivnetno delovanje, blaži opekline in srbečico. Če zna sebe varovati pred izsušitvijo, to zelo uspešno počne tudi v vašem telesu. Kljub temu, da je to bogato olje, pa koži ne preprečuje dihanja in na otip ni mastno. Kožo vlaži in mehča ter jo naredi mehko in voljno. Zaradi antioksidativnega delovanja jojobino olje na koži deluje primerljivo s kremami za sončenje z zaščitnim faktorjem 4.

Jojoba ima zgradbo, ki je podobna našim maščobam v koži, zato lahko prodira v njene globlje plasti.
Za jojobino olje pravijo, da brzda pretirano izločanje oljnih žlez pri mozoljavosti.
Jojobino olje uporabljajo mnoga indijanska plemena v svoji tradicionalni medicini. Apači ga uporabljajo proti bolečinam, Indijanci Papago z njim zdravijo težave s prebavo.

Evropa je jojobino olje odkrila šele v 18. stoletju. Danes je široko uporabljano v kemični, kozmetični in farmacevtski industriji. Njegova izjemna lastnost je, da ne oksidira in zato nikoli ne postane žarko. Lahko prenaša temperature do 300 °C brez poslabšanja. Tako kakovostno in obstojno je, da ga uporabljajo tudi kot mazivo za precizne instrumente. Pretvorjeno v trdi vosek se uporablja za kreme, vosek za pohištvo in tlake ter v avtomobilski industriji.