Kaj so zares vroče teme?

dodano: 1.9.2008

uvodnik septembrskih novic Skupaj za zdravje človeka in narave

Te dni postaja branje medijev nevarno za mentalno zdravje. Politiki kar tekmujejo, kdo bo odprl bolj vročo temo in dokazal svojo skrb za našo blaginjo, zdravje in srečo.
Zanimivo, da analitikom in strategom, ki skrbijo za njihovo popularnost, nikakor ne uspe zadeti bistva. Kdo je koga užalil na seji parlamenta, kdo je premaknil Jorasova korita, kdo je koga prevaral, se zlagal, kaj ukradel, odtujil ali zapravil naš denar – to ni nič v primerjavi z vprašanji, kdo prodaja in zapravlja naše zdravje in prihodnost.

Zavestno bomo poslali izvod septembrskih tiskanih novic (Eko vodič 2008/2009) na naslove vseh naših poslancev, strank, kandidatov, ministrstev in pomembnih institucij. Zavedamo se, da ga bodo nekateri zlorabili za to, da se »napiflajo« družbeno zaželenih odgovorov in predvolilnih obljub. Toda bolj stavimo na tiste, ki dejstev, o katerih bomo spregovorili, ne poznajo in se v vsakdanji »centrifugi« tisočerih opravil ne zavedajo, da največ svoje pozornosti namenjajo najbolj obrobnim problemom, tisti največji pa ostajajo nedotaknjeni.

Želimo jim sporočiti, da:

- nočemo kolektivnega samomora in zato ne sprejmemo, da vsako drugo živilo, ki je na razpolago, vsebuje ostanke pesticidov!
- Nočemo tveganih tehnologij, kot so gensko spremenjene poljščine, nanotehnologija v hrani in kozmetiki ter radioaktivno obsevanje naše hrane.
- Zahtevamo čisto vodo in čist zrak. Razprodaja naših bank ali telekomunikacij nas prizadene manj kot razprodaja naših pljuč in trajno onesnaženje ozemlja, na katerem bomo živeli mi in naši otroci.
- Podnebne spremembe nas očitno ne bodo le oplazile. Lahko nas dobesedno odpihnejo, politiki pa se še niso premaknili od izjav, da so podnebne spremembe pomemben izziv, katastrofe pa dobra priložnost za medijsko promocijo.

Za denar, ki ga namenjamo zdravstveni blagajni, želimo celostno, spoštljivo in kakovostno obravnavo. Želimo zdravstveni sistem, ki bo spodbujal zdravje, in ne le služil na bolezni. Namesto argumentov moči naj končno med zdravniki in zdravilci zaživi moč argumentov – v dobro človeka!

Od države pa želimo, da dojame, da ni naš lastnik, temveč le servis, ki ga pošteno plačujemo.
Tako, kot vsak izmed nas lahko preživi le, če zna začutiti in zadovoljiti potrebe svojih kupcev, strank in porabnikov, zahtevamo, da tudi naši politiki potrebe človeka in narave postavijo pred svojo potrebo po igrah moči.

Ali zahtevamo preveč? Verjemite mi, da nimamo prav veliko časa, da bi »ponavljali razred«. Zato nas vse skupaj čaka veliko dela.