Gensko spremenjena hrana: potencialna grožnja plodnosti

dodano: 26.11.2008

greenpeace slo

Dunaj / Ljubljana, 12. november 2008 - Študija, ki jo je včeraj objavila avstrijska vlada, ugotavlja resno zdravstveno grožnjo s strani gensko spremenjenih (GS) rastlin. Pri miših, krmljenih z GS koruzo, so namreč ugotovili resno oslabitev njihove plodnosti in manjše število potomcev v primerjavi z mišmi, ki so bile krmljene z gensko nespremenjeno koruzo. Ob upoštevanju resnosti možne nevarnosti za človeško zdravje in zmožnost razmnoževanja, Greenpeace zahteva umik vseh gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu.

Študijo, ki jo je financiralo avstrijsko Ministrstvo za kmetijstvo in zdravje, so včeraj predstavili v okviru znanstvenega seminarja na Dunaju. Prof. dr. Jürgen Zentek, profesor za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju in vodilni avtor študije, je povzel ugotovitve: Miši, hranjene z GS koruzo, so imele v tretji in četrti generaciji manj potomcev, in te razlike so bile statistično značilne. Miši, hranjene z gensko nespremenjeno koruzo, so se razmnoževale bolj uspešno. Slednje lahko pripišemo razliki v viru hrane.

"Zdi se, da GS živila učinkujejo kot kontracepcija in potencialno lahko privedejo do neplodnosti – če to ni zadosten razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej, res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo,” pravi dr. Jan van Aken, strokovnjak s področja genskega inženiringa pri Greenpeace International. “Igranje genetske rulete z lastnimi prehranskmi pridelki je kot igranje ruske rulete s potrošniki in javnim zdravjem”.

 Avstrijski znanstveniki so z laboratorijskimi mišmi izvedli več dolgoročnih poskusov hranjenja v obdobju 20 tednov. Ena izmed študij je bila tako imenova reproduktivna ocena z večkratnim vzrejnim (RACB) poskusom, v kateri je enaka starševska generacija večkrat rodila večje število mladičev. Starše so krmili s hrano, ki je vsebovala 33% GS vrste koruze (NK 603 x MON 810) ali zelo sorodno ne-GS vrsto. Statistično občutno zmajšanje števila mladičev in njihove teže so v primerjavi s kontrolno skupino ugotovili v tretji oziroma četrti generaciji mladičev pri miših, ki so bile hranjene z GS koruzo. 

Ta vrsta GS koruze pripada Monsantu in je tolerantna na herbicide ter odporna na določene zajedavce. Za gojenje in uporabo v prehrambene namene je bila odobrena v različnih državah, vključno z Argentino, Japonsko, Filipini in Južnoafriško republiko. V Mehiki in Evropski uniji (1) je odobrena za uporabo za živila in krmo.

"Ta študija je še en primer, da ni mogoče jamčiti za prehransko in krmno varnost GS rastlin in živil. Reproduktivna toksičnost te GS koruze je bila popolnoma nepričakovan rezultat, toda zakonodajalci po vsem svetu so to GS koruzo smatrali za enako varno kot gensko nespremjenene sorte – kar je potencialno uničujoča napaka, " še dodaja dr. Van Aken.

Kontakt:

Mag. Nina Štros, Vodja kampanj za politike EU, Greenpeace, nina.stros@greenpeace.org, tel. 040 871 530

Dr. Jan van Aken, Greenpeace International agriculture expert, +49 151 1805 3415 (za strokovna vprašanja)

  Opombe:

(1) Leta 2005 je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) dala zeleno luč za to vrsto. Brez izdelave kakršnekoli neodvisne študije in samo z zanašanjem na podatke Monsanta je EFSA zapisala, da “smatra za malo verjetno, da bo koruza NK603 x MON810 imela kakršnekoli negativne učinke na zdravje ljudi in živali”. To dokazuje, kako pomanjkljiv in slabo zasnovan je evropski postopek za izvajanje ocene tveganja GS rastlin.