EU mora izkoristiti prednosti ekološkega kmetijstva-najuspešnejše evropske sheme za kakovost v kmet.

dodano: 18.3.2009

ITR, Ljubljana, 17.3.09 ; info@itr.si; www.itr.si

Pred dnevi je IFOAM EU (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo – skupina za EU) pozvala EU, da izkoristi primerjalno prednost, ki jo ima v ekološkem kmetijstvu. Prednosti so visoko kakovostna hrana in mnogi pozitivni "zunanji" učinki. Kljub finančni krizi ima ta sektor kmetijske pridelave dobičke in ponuja možnosti za razvoj tako kmetom kot predelovalcem hrane. To je zato, ker je ekološka pridelava dobra za razvoj podeželja, ponuja delovna mesta, ugodno vpliva na okolje in na podnebne spremembe, seveda pa tovrstne pridelke želijo tudi kupci.

Pod okriljem češkega predsedovanja EU je v Pragi 12. in 13. marca potekala visoka konferenca na temo kakovosti kmetijske pridelave. Na njej je skupina IFOAM EU pozvala oblikovalce politik, da ne zanemarijo potencialov, ki jih ponuja ekološka pridelava, in oblikujejo smiselne usmeritve. Konferenco je odprla komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, potekala pa je v organizaciji češkega ministra za kmetijstvo Petra Gandaloviča. Konferenca je korak k  pripravi politik za izboljšanje kakovosti pridelave hrane, ki jih v komisiji želijo pripraviti do maja 2009, nato pa jih udejanjiti v zakonodaji, ki bi vplivala na kmetijske pridelovalce in predelovalce.

Med govorniki na konferenci je bil  tudi predsednik IFOAM EU Francis Blake, ki je opozoril, da ni dovolj povečati trg z ekološkimi pridelki, kot predvideva predlog komisije za izboljšanje kakovosti hrane, t. i. Green Paper, temveč je potrebna priprava strateškega načrta za ekološko pridelavo, ki bi jo ustrezno umestil v skupno kmetijsko politiko, in dosledna uporaba obstoječih ukrepov v vseh državah članicah.

Direktor IFOAM EU Marco Schlüter je poudaril, da je ob tem zelo pomembno okrepiti raziskovanje v ekološkem kmetijstvu, saj bo le tako mogoče v celoti razviti potenciale  ekološke pridelave in hrane. Zato v okviru lani ustanovljene tehnološke platforme »TP Organics« že določajo prednostne  raziskovalne potrebe.  Schlüter dodaja, da bi podpora prednostnim raziskavam pomagala pri reševanju težav, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, prehranska varnost in izseljevanje s podeželja.

Na konferenci je govoril tudi slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik, ki pa je med drugim izrazil strah, da bi vse večja priljubljenost ekoloških živil preveč postavljala pod vprašaj ustreznost konvencionalne hrane.   

Na Inštitutu za trajnostni razvoj se s takim pogledom ne strinjajo in menijo, da je treba pač jasno povedati, da gre pri konvencionalni pridelavi za  sklepanje kompromisov med pridelavo hrane in neželenimi učinki takega načina pridelave. Zato zanikanje tega dejstva ne pomaga, temveč si mora ministrstvo prizadevati, da bo v konvencionalni pridelavi neželenih kompromisov vedno manj, hkrati pa mora pospešiti razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Sedaj namreč rast števila ekoloških kmetij močno zaostaja za povpraševanjem potrošnikov, prednosti te kakovostne sheme pa tako izkoriščajo predvsem tuji pridelovalci.