Vzroki finančne in ekološke krize so si podobni

dodano: 1.4.2009

Dr. Lučka Kajfež Bogataj (povzeto po intervjuju na Siol.net)

Vlaganje v okolje je nekaj, s čimer so industrija in države dolgo zavlačevale. Če se nazaj v okolje ne bo vlagalo, kar se mu vzame, lahko to povzroči politično krizo oz. manjšo gospodarsko rast. Javno dobro, ki ga ne plačujemo in ki ga tržni sistem ne priznava, ni vključeno v gospodarstvo. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj okolje izgublja svojo nosilno kapaciteto. Planet je omejen, in prej ko bo gospodarstvo to spoznalo, bolje bo zanj. Vse rešitve morajo biti dolgoročne. Gre za temeljne premisleke o tem, kako ekonomija trenutno deluje. Finančna kriza bo zahtevala in predstavila podoben izziv, torej temeljne spremembe. Idealno bi bilo, da to združimo – da spreminjamo sisteme tako, da bodo okolju in s tem tudi ljudem prijaznejši.

Na prvi pogled recesija odriva okoljske skrbi in varstvo okolja na stran. Vendar ne dolgoročno. Del situacije, v kateri smo se znašli, so namreč povzročili enaki pristopi do denarja, kot jih imamo do okolja. Razpolagamo z virtualnim denarjem oz. virtualnim okoljem, ki ga pravzaprav nimamo več na voljo. Mislim, da so vzroki finančne in ekološke krize v svojem bistvu –torej v razmišljanju, da lahko iz nič naredimo nekaj – zelo podobni. Ravno zato je treba iskati rešitve v sinergiji.