"PO-CENI" HRANA

dodano: 30.4.2009

Pod besedo ''poceni'' dobimo v slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) obrazložitev: '' ki je po nizki ceni'', vendar v izraznem pomenu tudi ''malovreden, slab, slabše kakovosti'' – primer uporabe: ''nisem tako bogat, da bi kupoval poceni''. Če pogledamo nastanek besede ''poceni'', lahko takoj ugotovimo, da je nastala iz dveh besedic '' po + ceni'', kar pomeni, da se blago prodaja po navedeni ceni. Torej če je to 5 EUR je po ceni, pa tudi če bi stal isti artikel 30 EUR, bi bil tudi po ceni. Torej se prodajalec ne zlaže, če navede, da je nek artikel po ceni, oziroma danes uveljavljeno poceni. Žal pa večina kupcev to razume kot ugodno, ceneno, po nizki ceni, in ne upošteva drugega dela obrazložitve iz slovarja slovenskega knjižnega jezika : '' malovreden , slab, slabše kakovosti''. Torej po ceni  ni enako ceneno in ni enako poceni (malovredno, slabo, slabše kakovosti - iz SSKJ).

V kolikor bi vam oglaševalci prehranskih izdelkov nanamesto ''poceni'' napisali ''malovredno, slabo, slabše kakovosti'' ali bi še kupili oglaševani artikel?
Vendar v današnji situaciji recesije proizvajalci hrane in trgovci kar tekmujejo, kdo bo bolj poceni. Izrazi kot so: poceni – cenejši – še cenejši - najcenejši – še bolj poceni – garantirano poceni - samo danes super cena – dokazano najcenejši, kar dežujejo v vseh ponudbah. V prihodnosti lahko pričakujemo samo še: ''znanstveno dokazano poceni''.  Za nas kupce bo to dobro, ko bo znanost dokazala, da je nek artikel ''malovreden, slab, slabše kakovosti'', saj oglasi uporabljajo samo superlative in preprost potrošnik že ne loči več kaj je resnica in kaj laž. Pokojni predsednik dr. Janez Drnovšek je uporabil zelo slikovit izraz za to stanje: orgije potrošništva.

Včasih so bile akcije v prehranskih trgovinah zato, ker je bilo blago pred iztekom roka, II. klase ali s poškodovano embalažo. Danes ima vsak artikel prehranske industrije vsaj eno akcijo in se prodaja poceni. Nisem pa zasledila še nobene akcije npr. v lekarni, saj tudi tam nabavljate hrano, ki jo pojeste.
Tam se ničesar ne prodaja poceni , dasiravno namenja farmacevtska industrija do 20 % od svojih prihodkov za razvoj novih zdravil, torej vsak potrošnik z 20 % od cene  zdravil, ki jih kupuje v lekarni, spodbuja razvoj novih zdravil  in tudi novih bolezni. Takoj ko preberete simptome nove bolezni zagotovo tudi vi najdete nekaj simptomov pri sebi in takoj po zdravilo v lekarno- za vsak slučaj, seveda. Ko samo prelistate  kakšno revijo ''za zdravje'' lahko ugotovite, da sta na vsaki strani ena ali dve reklami za zdravila, kot da bi veljalo pravilo: Več zdravil – več zdravja. Zdravniki se pa pogosto pod težo vseh navodil farmacevtske industrije '' za nezaželene učinke se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom'' ... kar šibijo. Na Kitajskem je npr. zdravnik tradicionalne kitajske medicine (TKM)  plačan, v kolikor so njegovi varovanci zdravi. V primeru bolezni ne dobi plače, ker ni s preventivo- predvsem zdrava hrana in zdrav način življenja - poskrbel, da bolezni pri varovancih ne bi bilo. Naši zdravniki,  v tej hiperprodukciji novih zdravil in bolezni pa ne utegnejo niti dobro pregledati pacientov zaradi gneče v čakalnicah. Zelo redko uspejo nekaj časa posvetiti preventivi, čeprav bi si marsikateri zdravnik želel, kar bi seveda bilo za državo bolj modro in veliko ceneje, torej ugodno,  ne pa poceni. Žal država ne podpira zdravnikov v tej smeri.
Poglejmo kako je z razvojem pri kmetu. Kmet nima take možnosti, da bi 20 % od cene svojih izdelkov dobil od potrošnika za razvoj boljše hrane, saj potrošniki stalno tarnajo, da je hrana draga in mora že tako nizko ceno svojih pridelkov in izdelkov pogosto še znižati in držati fige, da mu država naslednje leto z novim ukrepom ne pobere subvencij za pretekla leta. Pa tudi oglašuje kar sam na tržnici, hkrati ko prodaja svoje pridelke, da ne bi bila cena dražja. Pogosto opazim izredno dobre slovenske pridelovalce kmetijskih pridelkov in izdelkov, tudi v eko kvaliteti,  ki so manj vešči govora in imajo zato slabšo prodajo, tako da jim izvrstni lokalni in sezonski pridelki celo ostajajo, medtem ko se police v trgovinah šibijo pod pridelki z drugih kontinentov. Tukaj nisem vzela v obzir ekologije v kolikor je pridelek z drugega kontinenta (onesnaževanje zaradi dolgih prevozov, hladilnic, hiperprodukcije monokultur, onesnaženju ozračja…) in podpore lastnemu gospodarstvu (domačemu kmetijstvu, zdravi hrani  za otroke v vrtcih in šolah, domačim prevoznikom, domačemu zdravstvu, domačim trgovcem, domačemu trgu nasploh …).
V kolikor želi danes preprosta slovenska gospodinja skuhati domačo slovensko jed npr. zelenjavno mineštro za kosilo, lahko kupi v supermarketu samo: indijsko čebulo, kitajski česen, kanadski fižol, holanski brokoli, španski korenček, italijanski paradižnik… no pa mogoče bo dobila celo slovenski krompir. Skratka skuha lahko samo globalno svetovno godljo, ne pa slovenske mineštre. Za zdravje družine bo pa zavila v lekarno, kjer bo iz družinskega proračuna odštela kar precej, saj tam artikli niso poceni ampak po ceni. Pa še nihče ne vpraša v lekarni: ''Ali je kakšna akcija danes? Kaj je garantirano poceni? Ali dobim mogoče kakšne tabletke za povrh samo danes?''
Pa '' kosilajte'' tako mineštro pa pojdite po kosilu ''walk-at dog-a'' (prevod iz latovščine: sprehajat psa) za zdravje! Se opravičujem  bralkam in bralcem za ta primer gensko spremenjene slovenščine, to so stranski učinki globalne svetovne godlje.
Danes se  potrošniki  v glavnem odločajo samo za tiste prehrambene artikle, ki so oglaševani in ''znanstveno dokazano poceni''. Znanost nas še vedno  prepričuje, da je jabolko enako jabolku, toda slovenska modrost pravi: Človek je, kar je! (obrazložitev: človek postane to s čemer se prehranjuje.)
Še ena lepa narodna modrost pravi: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni( malovredno, slabše, slabše kakovosti).
Pa ocenite sami kaj je danes poceni pa želim vam dober tek – vendar ne za akcijami!

         Maura Arh, prof., ek.
         ekologinja prehrane

Opozorilo: Preden se napotite po nakupih se posvetujte s slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Za morebitne stranske učinke po branju tega članka se pa posvetujte s svojo preprosto kmečko logiko in domačo slovensko modrostjo.