Na Ministrstvu za okolje in prostor bodo odslej pili vodo "iz pipe"

dodano: 9.8.2007

Vir. ETC novice, MOP, 2.8.2007

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo se odločili, da v prihodnje ne bomo več pili ustekleničene vode oziroma vode iz avtomatov za vodo. Po 15. septembru na ministrstvu ne bo več balonov z vodo. Gre za ukrep, ki je pomemben predvsem iz vidika ozaveščanja o pomembnosti zmanjševanja porabe elektrike, embalaže, transporta in nenazadnje gospodarskega ravnanja, pa tudi prepoznavanja pomena povezovanja prostorskega-okoljskega-naravovarstvenega-tehnološkega vidika pri iskanju lokalnemu okolju ustreznih rešitev ter za izobraževanje javnosti/uporabnikov za dejavno sodelovanje za učinkovito upravljanje z okoljem.
Zaposleni, pa tudi gosti, bomo, od tega dne dalje, uporabljali vodo iz vodovodnega omrežja VO-KA v Ljubljani. Po oceni parametrov, po kriterijih Pravilnika o pitni vodi je to povsem ustrezna pitna voda. To so pokazali rezultati mikrobiološkega preizkusa vode iz vodovodnega omrežja VO-KA, ki jih je po naročilu ministrstva, aprila letos, opravil Inštitut za varovanje zdravja RS. S temi rezultati analize vode je ministrstvo seznanilo svoje zaposlene.
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Mitja Bricelj je to odločitev pojasnil takole:
»Ljubljana je ena redkih EU prestolnic, ki (še!!!) pije odlično vodo iz javnega omrežja. Menim, da je to pomembna prvina, ki prispeva k kakovost bivanja v mestu. To dejstvo bi morali prepoznati in upoštevati prebivalci oziroma uporabniki mesta, vključno in še posebej zaposleni na ministrstvu (izdajajo namreč dovoljenja za posege v prostor, vodna dovoljenja, soglasja, navodila za plačila obremenitev vode, zraka, ravnanje z odpadki...) za vsaj tako ali še bolj učinkovito upravljanje z okoljem. Ministrstvo je (moja, tvoja, naša) državna ustanova, odgovorna za postavljanje meril in standardov ravnanja z okoljem. K temu poslanstvu sodi poleg pisanja zakonov ter uredb tudi predstavitev primernih ravnanj (dobrih praks), ki znatno prispevajo k zmanjšanju obremenjevanja okolja. Kot državni sekretar na ministrstvu sem presodil, da je to iz okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika lahko primer dobre prakse. Menim, da bi s prepoznavno vrednostjo pitne vode iz narave oziroma pipe lahko postala prepoznavna tudi Ljubljana in k sreči tudi še večina Slovenije (morda identiteta države ?). Prepoznavnost bi lahko povečala skrb za celovito upravljanje z vodnimi viri in okoljem v celoti. Česar ne vidimo, ne poznamo in ne uporabljamo, nenazadnje tudi ne moremo učinkovito upravljati. In kako tudi bi, saj se le malokdo zaveda, da je voda v plastenkah oziroma balonih iz istega vodonosnika kot voda iz pipe!«.
Ob tem je mag. Mitja Bricelj opozoril, da z vsakim plastičnim lončkom/plastenko za vodo "odvržemo" tudi pol lončka nafte, ki je potrebna za njegovo proizvodnjo/transport in (le morda) predelavo. Kilogram plastike v tehnološkem procesu izdelave porabi 85 000 litrov vode. Taka odločitev je drobcen a pomemben korak v prizadevanjih za zmanjševanje porabe snovi (plastika) in energije (prevoz vode, hlajenje in segrevanje), vključno z zmanjšanjem količine odpadkov.
S tem ukrepom bo ministrstvo prihranilo 2 do 4 tisoč evrov letno (cena vode + porabljena energija za hlajenje/ogrevanje), ki jih bomo lahko namenili na primer za dodaten nakup koles za zaposlene (za enkrat imamo na ministrstvu štiri)