Hrepenenje po pandemiji

dodano: 25.8.2009

Der Spiegel

Gospod Jefferson, svet živi v strahu pred prašičjo gripo. Strokovnjaki pravijo, da bi bil že jeseni z novim virusom H1N1 lahko okužen vsak tretji človek. Kako se pred gripo varujete vi in vaša družina?
Umivam si roke, in to čim pogosteje - pri čemer ne gre zgolj za prašičjo gripo. Umivanje rok je verjetno najboljša zaščita ne le pred virusi gripe, temveč tudi pred večino drugih okužb dihal in črevesja.

Zaradi prašičje gripe vas torej ne skrbi?
Drži, da so virusi gripe včasih nepredvidljivi, zato je treba biti previden. Kljub temu pa se mi zdi noro, kakšno katastrofo nam vsako leto napovedujejo strokovnjaki za gripo. Te napovedi so vse grozljivejše, pa čeprav se ni doslej uresničila še nobena. Kaj se je na primer zgodilo s ptičjo gripo, od katere naj bi vsi pomrli? Nič. A ti ljudje kar vztrajajo pri svojih napovedih. Včasih se mi zdi, kakor da bi nekateri prav hrepeneli po pandemiji.

Koga imate v mislih? Svetovno zdravstveno organizacijo?
Njo in vse druge vodilne zdravstvene ustanove, virologe, farmacevtsko industrijo. Zamisel o grozeči pandemiji gripe je z leti postala nekakšen temelj celotne mašinerije - v gripo se vlagata denar in vpliv, od nje so odvisne kariere in celotne ustanove! Vse, kar je potrebno, da se ta mašinerija zažene, pa je en sam samcat mutiran virus.

Na svoji italijanski spletni strani odštevate dneve do pandemije; odštevanje se vsako leto začne prvega aprila. Ne bi bilo glede na razmere treba pokazati malce več resnosti?
S tem bi se rad samo ponorčeval iz napačnega prepričanja, ki nam ga skušajo vsiliti kot resnico. Bo tretjina svetovnega prebivalstva dobila prašičjo gripo? Tega za zdaj ne ve nihče. A četudi bi jo res, za zdaj ne vidim bistvene razlike med njo in valom navadne gripe. Morda prašičje gripe sploh ne bi bili odkrili, če bi šlo za drug, neznan virus, ne za virus gripe.

Je Svetovna zdravstvena organizacija prezgodaj razglasila pandemijo?
Se vam ne zdi nenavadno, da je organizacija v ta namen spremenila svojo razlago pandemije? Iz nje je preprosto črtala merilo, da gre za bolezen z visoko stopnjo umrljivosti. Šele nato je iz prašičje gripe nastala pandemija.

Vsako leto samo v Nemčiji zaradi gripe umre od 10 do 30 tisoč ljudi. Gripa je v zahodnem svetu najbolj smrtonosna nalezljiva bolezen sploh.
Samo malo! Ti podatki so zgolj ocene. Predvsem moramo ločevati med gripi podobnimi okužbami in pravo gripo. Bolezenski znaki - nenadna visoka vročina, bolečine v sklepih, težave z dihanjem, včasih bronhitis in pljučnica - so pri obeh enaki, le da pravo gripo dejansko povzročijo virusi gripe. Gripi podobne okužbe pa se razvijejo zaradi 200 drugih različnih povzročiteljev. V podatku o umrlih zaradi gripe se tako vedno skrivajo tudi smrtni primeri zaradi vseh drugih povzročiteljev. Če star človek umre zaradi pljučnice, mu nihče ne vzame brisa iz žrela, da bi ugotovil, ali ga je res pokončal pravi virus gripe. V povprečju le sedem odstotkov gripi podobnih okužb v resnici povzročijo virusi gripe. Vloga teh virusov je sistematično precenjena.

In 200 drugih vrst virusov?
Z njimi se znanstveniki veliko premalo ukvarjajo. Rinovirusov je denimo več kot sto različic. Večinoma povzročijo le navaden prehlad - a so lahko tudi smrtonosni. Tako imenovani respiratorni sincicijski virus pa je izjemno nevaren zlasti za dojenčke in malčke.

Zakaj za strokovnjake niso zanimivi?
Iz preprostega razloga: z rinovirusi, respiratornim sincicijskim virusom in večino drugih povzročiteljev ni mogoče služiti in delati kariere. Proti virusom gripe imamo cepivo in zdravila in to je pomemben vir prihodka za farmacevtsko industrijo. Ta poskrbi tudi, da so izsledki raziskav o gripi objavljeni v dobrih revijah. Zato so te raziskave cenjene in celotno raziskovalno polje je zanimivejše za častihlepne znanstvenike.

Veliko zanimanje za viruse gripe znanstveno torej ni upravičeno?
Omejevanje na gripo ni le zgrešeno, temveč tudi zelo nevarno. Se spomnite sarsa? To je bila res nevarna epidemija, ki se je pojavila kot meteor in umrlo je veliko ljudi. Sars nas je presenetil, ker ga je povzročil popolnoma neznan koronavirus. Od kod se je vzel? Kam je izginil? Ali je še vedno prisoten? Tega še danes ne vemo. Vsako leto odkrivamo nove, nenavadne povzročitelje. Primer je bokavirus, ki pri majhnih otrocih lahko povzroči bronhitis in pljučnico. Ali tako imenovani metapnevmovirus, ki je po podatkih iz raziskav odgovoren za več kot pet odstotkov gripi podobnih bolezni. Pozorni moramo biti na vse!

A med veliko pandemijo v letih 1918 in 1919 so po svetu krožili pravi virusi in po nekaterih podatkih pobili skoraj 50 milijonov ljudi - ali pa oporekate tudi temu?
Prav mogoče je, da je bilo res tako, neizpodbitno prepričani pa ne moremo biti. Takratna pandemija je še vedno velika uganka. Virus H1N1 šele 12 let velja za povzročitelja, obstajajo pa tudi znamenja, da so bile v igri bakterije. Nepojasnjeno je predvsem, zakaj je umrljivost za gripo po 2. svetovni vojni tako občutno upadla. Danes pomeni le še delček tega, kar je pred vojno pomenila kar praviloma. Kasnejše tako imenovane pandemije, azijska gripa iz leta 1957, predvsem pa hongkonška iz let 1968 in 1969, v statistiki smrti komajda ali sploh ne izstopajo.

Zakaj potem sploh govorimo o pandemijah?
To morate vprašati Svetovno zdravstveno organizacijo.

Od česa je po vašem mnenju odvisno, ali se bo virus, kot je denimo virus prašičje gripe, sprevrgel v grožnjo vsemu svetu?
Žal lahko odgovorim samo, da tega ne vemo. Sumim, da je vse skupaj veliko bolj zapleteno, kot si danes lahko predstavljamo. Morda domneva Roberta Kocha, da je posamezen povzročitelj kriv samo za eno bolezen, pri vseh virusih, ki povzročajo gripi podobne simptome, ne drži povsem. Zakaj na primer poleti ni gripe? Povzročitelji so navsezadnje prisotni vse leto! Nemški zdravnik in higienik Max von Pettenkofer je teorijo o tem razvil že v 19. stoletju. Po njej naj bi bolezen včasih spremenilo okolje, in sicer zaradi stika s povzročiteljem. Mislim, da bi se izplačalo raziskovati v tej smeri, potem bi morda bolje razumeli pandemijo leta 1918/19 in znali bolje predvideti nevarnost prašičje gripe.

Človek je danes bolje oborožen kot leta 1918. Kmalu naj bi dobili tudi cepivo proti prašičji gripi. Sredi meseca je nemška vlada napovedala, da bi ga rada nabavila za 30 odstotkov prebivalstva. Kako učinkovito bo po vašem mnenju cepivo?
To se bo pokazalo šele, ko bo šlo zares. Pred odobritvijo cepiva bodo zgolj preverili, ali spodbudi tvorjenje protiteles. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj, da nas bo varovalo pred boleznijo.

Ste glede tega pesimistični?
(Smeh.) Recimo takole: čez eno leto bomo pametnejši!

Že nekaj let za organizacijo Cochrane Collaboration sistematično preverjate vse raziskave o cepivih proti sezonski gripi. Kako učinkovita so?
Ne preveč. Eno cepivo proti gripi je premalo pri takšni množici gripnih okužb, saj pomaga samo proti točno določenim virusom. Cepljenje zato ne more preprečiti večje umrljivosti v zimskih mesecih. Cepivo je proti virusom gripe v najboljšem primeru delno učinkovito. Poleg tega vedno obstaja nevarnost, da se krožeči virusi gripe, potem ko je cepivo že proizvedeno, še spremenijo, zato bi bilo navsezadnje lahko popolnoma neučinkovito. Peščica dobrih raziskav, na katere se lahko opiramo, kaže, da je cepivo najučinkovitejše pri mladih, zdravih odraslih. Otrokom in starejšim ljudem pomaga malo ali celo nič.

A prav tema populacijama najbolj priporočajo cepljenje?
Imate prav. To je eno od protislovij med znanstvenimi dokazi in prakso.

Kako je nastalo?
Povezano je z vplivom farmacevtske industrije, pa tudi z izrazitim precenjevanjem pomena gripe. Gre za denar za raziskave, moč, vpliv, znanstveni sloves!

Obstaja dober razlog za cepljenje proti gripi?
Jaz ga ne poznam, vendar to ni odvisno od mene.

Kako kaže s tamiflujem in relenzo, zdraviloma proti gripi, s katerima zdravijo tudi prašičjo gripo? Kako učinkoviti sta v resnici?
Če ju vzamemo pravočasno, se bolezen v povprečju skrajša za en dan. Ena od raziskav je poleg tega pokazala, da zmanjšujeta tveganje za pljučnico.

Lahko zdravili omejita tudi smrtnost?
Prav možno, znanstveno pa to še zdaleč ni dokazano.

Kaj pa stranski učinki?
Tamiflu lahko povzroča slabost, nakazana je tudi možnost stranskih učinkov s psihiatričnimi motnjami. Z Japonske poročajo, da so mladostniki, ki so dobili tamiflu, imeli akutne psihotične simptome, podobne shizofreniji.

Je uporaba teh zdravil potem sploh smiselna?
Pri hudem poteku bolezni nedvomno. Nikakor pa ne bi tamifluja smeli razdeliti vsem učencem v šoli, kot se je to ponekod že zgodilo. V tem primeru me ne bi presenetilo, če bi se pri prašičji gripi že zdaj pojavila odpornost proti zdravilu.

V Nemčiji naj bi vsaka zvezna država imela zaloge zdravil proti gripi za petino prebivalstva. Se vam zdi to pametno?
Če nič drugega, obstajajo cenejše metode, s katerimi bi dosegli večji učinek. Šolskim otrokom bi morali dopovedati, da si morajo redno umivati roke, najbolje, da po vsaki šolski uri. Na vseh letališčih bi morali namestiti nekaj sto umivalnikov. Kdor si po pristanku ne bi umil rok, bi ga ustavili cariniki - grešnike bi razkrili z nevidnimi barvili v vodi. Tudi obrazna maska je lahko dobra zaščita.

Je dokazano, da so ti ukrepi učinkoviti?
Obstaja nekaj dobrih raziskav, ki so jih opravili med epidemijo sarsa. Gre za tako imenovane raziskave primerov s kontrolami, med katerimi so preiskali ljudi, ki so bili v tesnem stiku z virusom sarsa. Primerjali so vedenje ljudi, ki so se pri tem stiku okužili, z vedenjem tistih, ki se niso. Te raziskave so prinesle povsem nedvoumne izsledke.

Ne morete skriti navdušenja!
Seveda ne. Dobra plat teh ukrepov je, da niso le poceni, temveč pomagajo tudi pri drugih povzročiteljih, ne le pri virusih gripe. Tako se je mogoče upreti skoraj vsem 200 povzročiteljem gripi podobnih bolezenskih znakov, virusom, ki so krivi za črevesne okužbe, in celo popolnoma neznanim klicam. Raziskava iz Pakistana je pokazala, da z umivanjem rok rešujemo življenja otrok. Za to bi morali podeliti Nobelovo nagrado!

Gospod Jefferson, zahvaljujemo se vam za pogovor.