Žitarice za prehrano živine naj bi namenili za prehrano ljudi

dodano: 25.8.2009

www.evana.org; www.timesonline.co.uk

Po najnovejših ocenah grozita Britancem v primeru širšega pomanjkanja hrane racionalizacija in vegetarijanska prehrana. Čeprav je samozadostnost preskrbe s hrano v Veliki Britaniji 73-odstotna, kar je več kot v petdesetih letih, je prehranska veriga v nevarnosti zaradi gibanj v svetu, kot so rast prebivalstva, klimatske spremembe in ekstremni vremenski pojavi, višje cene nafte in večje površine namenjene pridelavi rastlin za biogorivo. Na preskrbo lahko v prihodnosti vplivajo tudi izbruhi bolezni med živalmi, prekinitve v oskrbi z energijo, zunanjetrgovinski spori ter zastoji v pomorskem transportu in pristaniščih.

Velika Britanija se ponaša z enim največjih donosov žita, kar 7 ton na hektar, v primerjavi s svetovnim povprečjem 3,3 tone. V primeru vremenskih nevšečnosti, bi žitarice namenili za prehrano prebivalstva in zagotovili, da vsak dobi zadostno količino kalorij.

Toda ljudje bi morali zmanjšati porabo - povprečen vnos kalorij je bil v zgodnjih šestdesetih letih okrog 2.100, zdaj pa po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo znaša 2.800. Niti med 2. svetovno vojno se Velika Britanija ni mogla zanašati le na doma pridelano hrano, toda Hilary Benn, minister, odgovoren za prehransko politiko, je odgovornim naročil, naj se pripravijo na scenarij, po katerem bi se morala država sama prehraniti. Najbolj dramatična posledica izrednih razmer bi bila večinsko vegetarijanska prehrana. Vsi ljudje bi morali jesti več žitaric, sadja in zelenjave, manj pa mesa. Žitarice za prehrano živine bi namenili za prehrano ljudi.

Dokument, ki obravnava preskrbo s hrano, govori o "zelo omejeni, a dovolj hranljivi prehrani". Največja grožnja preskrbi bi bile omejitve uvoza mesa iz Argentine in Brazilije ter genetsko spremenjene soje, ki je najbolj pogosta živinska krma v Veliki Britaniji.

Klimatske spremembe bodo zahtevale nove tehnike pridelave, kot je zmanjšana poraba vode v kmetijstvu. Tudi v normalnih razmerah pa vlada želi zagotoviti bolj zdravo prehrano prebivalstva in še posebno skrbi, da bi si tudi gospodinjstva z nizkimi dohodki lahko privoščila sveže sadje in zelenjavo. Ministri bi tudi radi povečali zaupanje porabnikov v varnost hrane in več časa bo potrebno nameniti zmanjšanju zastrupitev s hrano, ki jih povzročajo salmonela, listerija in E-coli. Zdravstvena inšpekcija bo verjetno povečala število pregledov restavracij. Minister Benn je pozval k radikalni spremembi pridelave hrane. Po njegovem bi lahko gensko spremenjene rastline v prihodnosti povečale pridelke, še posebno, če bi bile sorte bolj odporne na sušo, ali bi potrebovale manj vode, gnojil in pesticidov. Podprl je testiranje gensko spremenjenih rastlin, da bi ugotovili možnosti novih tehnologij za povečanje pridelkov. "Moramo drastično spremeniti način dojemanja pridelave hrane. Globalno moramo znižati emisije in se prilagoditi klimatskim spremembam, ki bodo narekovale, kaj lahko gojimo in kje. Ohraniti moramo naravne vire - prst, vodo in biotsko raznolikost - na katerih temelji pridelava hrane." "Ker živimo v tako zelo medsebojno povezanem svetu, kjer cena soje v Braziliji vpliva na ceno zrezka v lokalnem (britanskem - op. p.) supermarketu, moramo upoštevati globalne vplive. Zato moramo razmisliti, kako naj izgleda prehrana čez 20 let in kaj moramo za to storiti." Želi, da bi se širša javnost vključila v debato o preskrbi s hrano v prihodnosti, kot tudi o tem, kako ljudem pomagati k bolj zdravi prehrani in kako zagotoviti, da nove tehnike pridelave ne bi negativno vplivale na britanske naravne vire.

Nova britanska prehranska strategija bo objavljena do konca tega leta.