Segrevanje ozračja zastruplja našo hrano!

dodano: 18.8.2007

Sanja Lončar, prevzeto iz revije AURA

Kaj prinaša povečanje CO2 v ozračju? 
Lobisti navajajo neskončno število študij, ki kažejo, da učinek tople grede dejansko deluje  tako, kot  da bi bila narava v rastlinjaku. Zeleni del rastlin  pridobiva na rasti, paradižniki so debelejši, sadje večje… Vendar ima zgodba tudi svojo drugo,  neprijetno stran.
Neodvisni znanstveniki, dokazujejo, da je pridelek zares večji, vendar veliko bolj reven, ko gre za hranilne snovi. Čim več je CO2 v ozračju, manj je dušika v rastlinah, in prav dušik je zadolžen za izgradnjo proteinov. Nadaljnje študije so pokazale, da se podobno dogaja tudi z drugimi pomembnimi elementi, kot so cink in železo. Več CO2 ja pomeni veliko manj teh dveh rudnin, ki  pa jih nujno potrebujemo za imunski sistem, reproduktivne organe, proizvodnjo rdečih krvničk…

Sita usta, lačne celice!
Tako segrevanje ozračja, povečuje prikrito lakoto. Kljub polnim krožnikom, naše celice ostajajo lačne, k er v hrani ni tistega, kar bi v njej moralo biti. Ta proces poznamo že od začetka agrarne revolucije, iz 60-tih let prejšnjega stoletja. Velike količine umetnega gnojila so pripeljale do navidezne eksplozivne rasti, kateri pa ni sledila  kakovost živil. Hrana, ki jo pridelajo v steklenjakih z dodajanjem CO2, pa še danes kaže vse učinke tople grede. Danes imamo na voljo stotine študij, ki dokazujejo, da je v ekološko pridelanih živilih vsaj 1/3 več vitaminov in rudnin, z antioksidanti pa so eko pridelane rastline celo dvakrat  bogatejše od konvencionalnih. S stopnjevanjem segrevanja pa celoten proces dobiva nepredvidljive razsežnosti.
Po podatkih UN, že danes vsaj tretjina prebivalcev, klub zadostni količini hrane, trpi zaradi pomanjkanja kakšnega izmed pomembnih mikroelementov.  Ocenjujejo, da samo zaradi pomanjkanja železa, ki slabi zdravje otrok, vpliva na kognitivne sposobnosti in celo povečuje število mrtvorojenih otrok, danes trpi 4,5 milijard prebivalcev Zemlje. Pomanjkanje joda, ki lahko poškoduje možgane je problem s katerim se soočajo v 130-tih državah.

Lačni so tudi insekti.
Kot piše biolog David Seaborg, revne rastline, v katerih je manj hranilnih snovi, delajo težave tudi rastlinojedim žuželkam. Nekatere se poskušajo prilagoditi tako, da poskušajo pojesti veliko več, kot so posedaj. Druge pa tega ne zmorejo in so soočene s podhranjenostjo, slabo reprodukcijo in večjo umrljivostjo. Podobno se godi žuželkam, ki se hranijo z žuželkami. Tudi njihova hrana, ni tisto kar je bila. Poskusi, ki jih je opravil entmologist David Karowe z Western Michigan University je pokazal, da so gosenice v okolju, v katerem je bil povečan nivo CO2, pojedle 40% več kot je običajno, vendar kljub temu niso dosegle svoje povprečne velikosti. Podobno so pokazali tudi drugi poizkusi z insekti. Pri nekaterih insektih je povečanje CO2 povzročilo, da so se razmnoževale veliko hitreje, kar je zagotovo slaba novica za pridelke, katere lahko napadejo.
Ko premišljujemo o insektih smo vedno pristranski. Nimamo nič proti, če izginejo tisti, ki nam delajo težave na vrtu ali nas nadlegujejo v domovih. Tistih, ki nam pomagajo, plenijo škodljivce in opravljajo veliko nevidnega dela, katerega se niti zavedamo ne, pa ne bi radi zgubili. Vendar narava ne dela po našem naročilu  in v njej je vse povezano in vse ima svoje mesto v verigi življenja.

Zapleti z ovcami
Težave postanejo še bolj kompleksne, ko začnemo opazovati spremembe, ki jih povečanje nivoja CO2 povzroča pri živalih. Na Državnem inštitutu v Kanzasu je Clenton Owensby naredil zelo obsežen poskus z ovcami.  Najprej so prišli do sklepa, da je trava, ki so jo gojili v pogojih s povečanim odstotkom ogljikovega dioksida, povečala pridelek za 22%. Istočasno pa so ugotovili, da je bil odstotek dušika v krmi 8-12% nižji. Ovce ne morejo direktno presnoviti zaužite krme. Pri presnovi so odvisne od mikroorganizmov v svojem črevesju, ki pomagajo cepiti celulozo.  Vendar pomanjkanje dušika v krmi povzroča upadanje števila potrebnih mikroorganizmov. S tem se upočasnjuje proces prebave in ovce, tudi če želijo, ne morejo zaužiti in prebaviti več krme, kot do sedaj. S tem je upočasnjena njihova rast in povečana njihova podhranjenost. V opazovanih čredah je padla tudi reprodukcija in sicer za 5-10%.
Ugibajte kaj je posel prihodnosti? Vitaminski dodatki za domače živali! Ne vemo le kam jih bodo prišle kupiti srne, zajci, jeleni, veverice, in drugi stanovalci narave, ki  jih bo prizadela enaka »prazna hrana«.
Christina Korner, raziskovalec iz Švicarske univerze v Baselu. pa opozarja ne še eno nevšečnost. Kombinacija umetnega dušika in povečanega odstotka CO2 je pisana na kožo najbolj trdoživim plevelom.

Pa smo pri človeku!
Seveda vas najbolj zanima, kaj lahko pričakujete na svojih krožnikih. Zelo dragoceno študijo, ki nam nakazuje, kaj se bo dogajalo s ključnimi 24 mikroelementi v naši prehrani, je naredil prof. Loladze na Univerzi v Nebraski. Več kot 36 izvedenih poskusov je pokazalo, da nas čaka upad velikega števila hranilnih snovi, med katerimi sta tudi cink in magnezij.
Študije, ki so se ukvarjale z zelenjavo je veliko. Raziskovalec Loladze pa je našel le nekaj študij narejenih na rižu in pšenici. Študija riža je pokazala, da v okolju s povečanim CO2, dušik v rižu upade za 14 odstotkov, fosfor za 5, železo za 17% in cink za 28%. Povečal se je le odstotek kalcija.
V vseh treh študijah opravljenih na pšenici   je ugotovljen padec vseh elementov razen kalija. Pred kratkim so svojo študijo vpliva CO2 na žita objavili tudi kitajski raziskovalci pod vodstvom Dong-Xiu Wu-a.  Njihovi poskusi so pokazali, da je dušik v žitih upadel za 15%, fosfor za 36%, kalij za 23% in cink za 32%. To v praksi pomeni, da bomo morali zaužiti tretjino več nepotrebnih kalorij, da potešimo lakoto po nujno potrebnih snoveh.

Ko vrag dobi mlade.
Ste pomisli, da boste vse uredili s kakšnim prehranskim dopolnilom ?
Imamo le še eno težavico. Ugotovili so, da povečani odstotek CO2 pospešuje proizvodnjo strupov, s katerimi se rastlina poskuša zavarovati pred potencialnimi nevarnostmi, ker verjetno tudi sama čuti, da ni v dobri formi. Tako se s povečanjem zelene mase, ki ji ne sledijo tudi hranilne in zdravilne snovi, povečuje tudi odstotek fenolov, taninov in drugih kemičnih snovi, ki za naše zdravje niso zaželeni.  Kot pravi prof. Mattson, ki se je ukvarja s to problamtiko, trenutno živimo v globalnem eksperimentu, ki ga ne moremo nadzirati in na koncu bomo morali pojesti juho, ki smo jo sami skuhali«.

Zakaj smo tiho?
Najteže so spremembe, ki se dogajajo postopoma. Če bi vam kdo od danes na jutri oropal hrano za tretjino njene hranilne vrednosti, bi skočili in zahtevali tisto, kar ste plačali. Omenjene spremembe pa se ne zgodijo čez noč. Po tej poti drsimo počasi vendar vztrajno. Dolgo časa se sploh nismo zavedali, kaj se je zgodilo z našo hrano. Vendar prej ali slej pride trenutek, ko se ekosistem premakne na rob propada in takrat ne bo nobene rešitve, ki bi nas čez noč vrnila na trdna tla. Podobno je z našim zdravjem. Vsak dan je v naših telesih malce manj koristnega in malce več obremenilnih snovi. Ko se tehtnica zdravja prevesi v resno bolezen, je veliko težje najti pot nazaj.
Če ste še pri zdravju, vas bo mogoče potolažil podatek, da lahko že v šestih mesecih v svojih telesih naredite »generalko«. Če boste več pozornosti posvetili izbiri eko živil, ki so navidezno manj atraktivna, vendar še vedno neprimerljivo bogatejša s tistim, kar telo potrebuje.
Dragocene nasvete, kam se lahko obrnete in kaj lahko storite,  dobite na nekaj spletnih naslovih nevladnih organizacij, ki se v Sloveniji s tem ukvarjajo. www.zazdravje.net, www.itr.si, www.pozitivke.net