Evropsko industrijsko kmetijstvo uničuje lokalne skupnosti in okolje

dodano: 19.10.2009

ITR, 15. oktober 2009

Novi film prikazuje ogromne vplive pridelave soje

Inštitut za trajnostni razvoj je 15.10. na konferenci za medije predstavil nov film, ki bo16.10., na Svetovni dan hrane, na voljo na spletu. Kratki film razkriva verigo uničenja, ki se razteza od industrijskih kmetijskih obratov v Evropi do gozdov v Južni Ameriki, kjer ogromni nasadi soje pustošijo lokalne skupnosti, uničujejo naravno okolje in povečujejo škodljive učinke podnebnih sprememb. [1]

Filmska novost –  kratki film "Morilska polja: bitka za krmljenje industrijske živinoreje" raziskuje učinke pridelovanja soje v Južni Ameriki, namenjene za krmo v industrijski živinoreji v Evropi. Podnaslovljen je v 12 jezikih – tudi v slovenščini, in na voljo na spletnem naslovu www.feedingfactoryfarms.org.

Soja, namenjena za krmljenje piščancev, krav in prašičev v Evropi, sedaj pokriva že prek 11 milijonov hektarjev v Južni Ameriki. To je površina, ki je enaka vsem obdelovalnim zemljiščem v Nemčiji. Film prikazuje, kako so zato, da bi naredili prostor plantažam soje, izgnali na tisoče ljudi iz njihovih zemljišč in jim s tem onemogočili možnost za pridelavo lastne hrane. Izganjajo domorodna ljudstva in izsekavajo gozdove.

Večina te soje je gensko spremenjene s strani korporacije Monsanto; ta soja močno povečuje rabo pesticidov, zaradi česar zastrupljajo podeželske skupnosti, vodne vire in naravno okolje.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj je povedala: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih ima velike učinke v državah v razvoju. Kmetijstvo v teh državah se širi zato, da lahko zadovoljuje potrebe evropskega trga, in sicer na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja."

"Industrijska živinoreja v Evropi je nevzdržna in ne more preživeti brez poceni uvoza soje, pridelane na jugu. Evropsko kmetijsko in trgovinsko politiko moramo spremeniti in dovoliti kmetom po Evropi, da sami pridelujejo krmo za živino, ter podpreti okolju prijazne družinske kmetije."

Na inštitutu za trajnostni razvoj menijo, da mora Evropska unija, če se želi resno spopasti s podnebnimi spremembami, globalno izgubo biotske raznovrstnosti, človekovih pravic in prehranske krize, nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje.

Obširno poročilo o rabi soje je dostopno tu: http://www.itr.si/nvo-portal/mapa2/gso/info-za-medije-killingfields_final.doc

Kontakti:
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, telefon: 041 725 991, e-pošta: anamarija.slabe@itr.si

OPOMBE:
[1] Film so pripravili Friends of the Earth Europe, Food and Water Watch in Evropska koordinacija Via Campesina.