Trajnostno kmetijstvo in GSO

dodano: 26.11.2009

ITR, 25.11.2009

Za zagotovitev prehranske varnosti v revnih državah je potrebna podpora malim kmetom in voda, ne pa gensko spremenjene rastline.

Prejšnji teden je bil posvečen globalni prehranski varnosti. O njej so razpravljali na Vrhu Združenih narodov in na vzporednem forumu civilne družbe in malih kmetov v Rimu, vrstili so se dogodki po vsem svetu – med njimi je bila tudi okrogla miza v organizaciji Zavoda Ekvilib v Ljubljani.

Na njej je Aleš Kuhar (BF) predstavil aktualna globalna gibanja na trgu hrane in vzroke zanje, Maja Bučar (FDV) pa vključevanje prehranske varnosti v politike razvojnega sodelovanja. Lučka Kajfež Bogataj (BF) je opisala pričakovane posledice podnebnih sprememb za prehransko varnost globalno in v Sloveniji. Anamarija Slabe (ITR) je predstavila rezultate raziskav in konkretne projekte in prakse, ki dokazujejo, da ekološko kmetijstvo za Afriko in zlasti za njene male kmete pomeni povečanje pridelkov in prehranske varnosti.

Na vrhu o prehranski varnosti ZN v Rimu je kardinal Napier, nadškof v Durbanu, povedal: "Imam občutek, da se ta organizacija ne zaveda dobro, kje tičijo resnični problemi prehrane v Afriki. Afričani ne potrebujejo GSO (gensko spremenjenih organizmov), ampak vodo. Imamo svoje rastline, ki odlično rastejo brez genskih manipulacij, dokler imajo na voljo dovolj vode. Pomagajte nam zgraditi vodnjake, jezove in akvadukte…"

Ob rimskem vrhu o prehranski varnosti je agencija za razvoj Progressio predstavila novo poročilo "Rodovitna zemlja", v katerem opozarja, da bodo v prihodnjih prehranskih krizah stradali milijoni ljudi v revnih državah, če pol milijarde malih kmetij po svetu in revni ljudje, ki jih obdelujejo, ne bodo dobili nujne finančne podore s strani razvitih držav. Poročajo tudi o dramatičnem zmanjšanju pomoči za kmetijstvo, ki je padla za 83% v zadnjih 30 letih, medtem ko so vlade in drugi darovalci dajali prednost intenzivnim in obsežnim projektom, ki naj bi odgovorili na sodobne izzive pridelave hrane. Na male kmet so v tem procesu pozabili. Poročilo navaja mnoge grožnje in izzive, s katerimi se soočajo mali kmetje:

Petra Kjell s Progressia je povzela: "Prispevek malih kmetov k svetovni prehrani je ogromen. Kljub temu so bili desetletja deležni nerazumno premajhne podpore. Če jim vlade ne bodo priznale potrebne veljave sedaj, bodo prihodnje prehranske krize veliko hujše, z zelo slabimi posledicami za milijone ljudi. Ukrepati moramo sedaj, da malim kmetom zagotovimo podporo, ki jo nujno potrebujejo."

Njene zaključke so potrdili tudi številni predstavniki malih kmetov z vsega sveta, ki so se zbrali na vzporednem forumu v času zasedanja vrha v Rimu. "Zavračamo Monsanto in nove tehnologije kmetijsko-živilskih multinacionalk. S svojim palmovim oljem preskrbujejo avtomobile, ne pa ljudi," je povedal Henry Saragih, glavni koordinator La Via Campesina, mednarodnega združenja malih kmetov. "Približno 80% lačnih ljudi po svetu živi na podeželju. Toda politika FAO (organizacije ZN za hrano in kmetijstvo) podpira multinacionalke, ki monopolizirajo zemljišča malih kmetov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki."

Prehranske korporacije so usmerjene v "masovno pridelavo za izvoz, kar sistematično škoduje lokalni pridelavi", je opozoril Vellve, raziskovalec s Filipinov.

Na te in druge resnične vzroke prehranske krize je opozarjalo prek 400 delegatov iz približno 70 držav, ki so se udeležili vzporednega foruma "Prehranska suverenost ljudi – zdaj!". Vendar jih je – kot običajno – znova slišalo premalo predstavnikov držav na Vrhu, zato so sklepi vrha razočarali. Ne glede na to pa nekatere evropske države že napovedujejo spremembe v svojih podporah za kmetijstvo, ki naj bi šle v podporo malim kmetom, najbolj napredne pa so takšne pilotne projekte (kot npr. lokalna ekološka pridelava za samopreskrbo in lokalni trg) že začele podpirati, z že vidnimi pozitivnimi rezultati.

Za daljše poročilo in vire nadaljnjih informacij pokličite na ITR, tel.  (01) 4397 460; GSM 041 725 991 ali pišite na info@itr.si; www.itr.si