Dr. Dejan Kupnik: Ugodni učinki presegajo možne škodljivosti (7D - Akcija dan brez mesa)

dodano: 30.11.2009

Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. družinske medicine

Polnovredna, pestra, ustrezno načrtovana in po potrebi hranilno dopolnjena vegetarijanska in veganska prehrana zdrava, je hranilno ustrezna in primerna v vseh obdobjih življenja. Koristi v preventivnem smislu in tudi v procesih zdravljenja pri določenih boleznih.

Vsakdo ima v sebi zdravnika, samo pomagati mu je treba izpolniti delo. Naravna moč zdravljenja v vsakem izmed nas je največja sila v procesu zdravljenja. Naša hrana bi morala biti naše zdravilo in naše zdravilo bi morala biti naša hrana. Ampak jesti, ko si bolan, pomeni hraniti
bolezen.

Preprosta, a pronicljiva Hipokratova misel na široko odpira pogled na obsežnost problema bolezni in zdravja. Pomembna je tudi zato, ker odpira pomen dimenzije netelesnega, morda celo duhovnega v procesu zdravljenja ali ohranjanja zdravja. In te stvari zadnja desetletja zanimajo vedno več ljudi, ki se prav iz teh vzgibov odločijo za vegetarijansko prehrano, četudi je ta mnogokrat označena kot modna muha. A vegetarijanstvo ni modna muha. Zapisi starih civilizacij so tak način življenja označevali kot tistega, ki spoštuje nenasilje v mislih, besedah in dejanjih, zavrača klanje živali za potrebe prehranjevanja in za prehrano uporablja tisto, kar obrodi zemlja in kar se da pridobiti iz narave brez nasilnih ukrepov.

Pri vegetarijanstvu torej ne gre le za prehranjevanje brez mesa zaklanih živali, marveč za celostno nenasilen pristop k življenju, v katerem se za preživetje uporablja čim manj ukrepov, ki povzročajo trpljenje. Sprva moralno-etičnim razlogom sta se v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja pridružila še zdravstveni vidik in vidik v smislu zmanjševanja globalnega segrevanja, katerega razlog je v veliki meri prav masovna govedoreja. Zdravstveni vidik obsega vse več dokazov, da je polnovredna vegetarijanska prehrana v vseh fazah življenja ne samo zadostna v hranilnem pomenu, marveč deluje tudi preventivno proti razvoju določenih kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi se najpogosteje omenjajo razne vrste raka, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in bolezni gibal.

Naše razumevanje vpliva vegetarijanske prehrane na zdravje je še daleč od popolnega. Največjo skrb predstavlja bojazen, da vegetarijanski način prehranjevanja ne zagotavlja ustreznega vnosa nekaterih pomembnih hranilnih snovi. A slednje se dogaja predvsem zaradi neprimerno načrtovanih vegetarijanskih diet, ne pa zaradi slabe kakovosti rastlinskih živil. Dodati je treba, da ugodni učinki vegetarijanske prehrane znatno presegajo možne škodljivosti, povezane s tem načinom prehranjevanja, ki pa se jih da tudi enostavno odpraviti.

Tudi letos je Ameriško dietično združenje ponovno izdalo mnenje, da je polnovredna, pestra, ustrezno načrtovana in po potrebi hranilno dopolnjena vegetarijanska in veganska prehrana zdrava, hranilno ustrezna in primerna v vseh obdobjih življenja in je koristna ne le v preventivnem smislu, temveč tudi v procesih zdravljenja pri določenih boleznih. Vegetarijanske diete naj bi tako imele učinke, kot so zmanjšan vnos nasičenih maščob in živalskih beljakovin ter večji vnos magnezija, kalija, folatov, antioksidantov in dietnih vlaknin, ki pospešujejo prebavo.

Vegetarijanci imajo nižjo telesno težo kot nevegetarijanci, nižje vrednosti krvnih maščob, nižjo pojavnost visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, manj smrti zaradi srčnih bolezni ter nižjo pojavnost raka debelega črevesa in danke ter raka prostate. Vedno več je namreč raziskav, ki še posebno rdeče in procesirano meso povezujejo z razvojem določenih vrst raka, predvsem z razvojem raka debelega črevesa in danke, raka požiralnika in želodca, po nekaterih podatkih pa celo raka pljuč, trebušne slinavke, dojk, prostate, ledvic, testisov in mehurja.

Vsekakor je pri takem načinu prehranjevanja treba upoštevati določena dietna navodila, ki pomagajo preprečevati pomanjkljiv vnos določenih hranilnih snovi, to pa omogoča nedavno oblikovana vegetarijanska prehranska piramida, ki ljudem pomaga ustrezno oblikovati lasten vegetarijanski meni.

Še vedno velja, da zdravnik zdravi, narava pa ozdravi, zato je treba dati samozdravilni sposobnosti telesa večjo težo. Spoštovati in sprejeti odločitev drugega, da bo korenito spremenil način življenja in prehranjevanja, je odraz naše srčne kulture in sposobnosti razumevanja. Kako daleč ali blizu tega smo, pa je večinoma odvisno le od nas samih.