NI ZDRAVE HRANE BREZ ZDRAVEGA OKOLJA

dodano: 3.9.2007

septembrske novice "Skupaj za zdravje človeka in narave"

SEGREVANJE OZRAČJA
Film Neprijetna resnica je mnoge predramil. Da nam je prišel »do živega«, so najzaslužnejši v Fundaciji Umanotera, ki  s predavanji, z informacijami in s pobudami pridno dela na tem področju.
Uspelo jim je zbrati veliko organizacij in znanstvenikov ter pripraviti »plan B« razvoja Slovenije, ki - drugače kot vladni plan A - želi doseči blaginjo Slovenije ob spoštovanju in ohranjanju narave.
 
Zelo dejavni so tudi v Društvu za osvoboditev živali, ki vztrajno apelirajo na zmanjševanje uporabe mesa in mesnih izdelkov. S tem bi lahko zmanjšali krčenje gozdov (ki jih uničujemo zaradi pridelave krme za živali), zmanjšali lakoto (poljščine, s katerimi krmimo živali, bi lahko prehranile ves svet), se izognili pomanjkanju vode (za proizvodnjo kilograma mesa je porabimo 4.000 do 10.000 litrov) ter zmanjšali emisije CO2, h katerim pridelava mesa prispeva več kot  avtomobilski izpušni plini.

NEVARNOST GSO
Če bomo jutri kontaminirali svoje ozemlje z gensko spremenjenimi poljščinami, bo to v praksi pomenilo konec ekološke pridelave in konec naše ustavne pravice živeti v čistem in zdravem okolju. Obljube o tem, da bo vse kontrolirano, zavarovano in varno, niso uresničljive brez ogromnega nadzornega sistema, za katerega pa država nima niti usposobljenih ljudi niti denarja. Zakonodaja o skupnem obstoju ne predvideva nobene odškodnine za vaš in moj vrtiček ali gozd, v katerega bo zaneslo cvetni prah ali semena gensko spremenjenih rastlin.

Koalicija za trajnostni razvoj podeželja, ki jo vodi Inštitut za trajnostni razvoj, si vztrajno prizadeva za čim strožje varovalne ukrepe. Vodijo tudi kampanjo za občine brez GSO. Interaktivni zemljevid občin, ki si gensko spremenjenih poljščin ne želijo (do zaključevanja teh novic jih je že 32), si lahko ogledate na www.itr.si.

Za Slovenijo brez GSO se bori tudi združenje Zdrava Slovenija, ki je že zbralo dovolj podpisov za zahtevo o razpisu referenduma, v primeru, da bi se poslanci odločili sprejeti zakonodajo, ki ne bo zagotovila zadostne varnosti. Do sprejema nove zakonodaje je v veljavi Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1, uradno prečiščeno besedilo), ki je bil sprejet leta 2005.
Proti GS poljščinam aktivno nastopajo tudi čebelarji. Izkušnje njihovih ameriških kolegov pravijo, da so od uvajanja GSO poljščin v ZDA izgubili več kot milijon čebeljih družin. Še vedno ne vedo, zakaj. Naredimo vse, da slovenskih čebel ne bo doletela enaka usoda.

NATURA 2000
Dejstvo, ki ga pogosto pozabljamo je, da je velik del Slovenije področje Nature 2000,  na katerem smo dolžni ohranjati biotsko pestrost. Iz društva DOOPS opozarjajo, da je minimalni pogoj za doseganje zahtevanih ciljev popolna prepoved vnosa pesticidov in GSO organizmov na omenjena področja.
Bioindikatorji (stanje določenih varovanih vrst) na obmocjih Nature 2000 trenutno ne kažejo dobro.

Naša država dobiva iz Evrope precej sredstev za ohranjanje okolja. Ko bo treba njihovo porabo opravičiti, ne bodo zadostovale lepe besede in splošna poročila. Doseženo se preverja v naravi. Nekaterim državam je Evropsko sodišče zaradi neizpolnjevanja obveznosti že izreklo zelo visoke denarne kazni. In ker se te kazni plačujejo z našim davkoplačevalskim denarjem, je dobro preveriti, kaj se na tem področju dogaja. Oglejte si spletno stran www.ptice.org.