V SLOVENIJI PREBIVALEC LETNO PORABI 61 KUBIČNIH METROV VODE

dodano: 6.4.2010

Delo, STA, 21.3.2010

Ob 22. marcu, svetovnem dnevu vode, čedalje bolj sprejete kot najpomembnejše strateške surovine 21. stoletja, v Sloveniji ugotavljamo, da smo bogata država. To prinaša napoved lepše prihodnosti, a tudi številnih mogočih težav. »Čas je, da gospodarstvo spozna, da se voda da prodajati. Zakaj se Slovenija ne oglašuje kot dežela vode, ne s sloganom čutim Slovenijo?« je med drugim vprašala Lučka Kajfež Bogataj.

V Sloveniji porabimo 61 kubičnih metrov vode na prebivalca letno. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih sicer porabijo na Cipru - 94 kvadratnih metrov na prebivalca na leto. Sledita Finska z 78 in Italija s 74 kubičnimi metri na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji in Litvi.

Po podatkih Evropske okoljske agencije je Slovenija bogata z vodnimi viri in glede na vodno bogastvo celo ena najbogatejših držav v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Po skupni količini vode na prebivalca sodi Slovenija med najbogatejše države v Evropi, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina slovenskih rek izvira v alpskem in predalpskem svetu, prav v zgornjem delu rek pa je še vedno čista, pitna voda.

V letu 2008 so 52 odstotkov načrpane vode porabila gospodinjstva, 20 odstotkov so je porabili poslovni subjekti iz različnih dejavnosti, 26 odstotkov te vode pa se je izgubilo v omrežju, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Skupna dolžina vodovodnega omrežja se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za šest odstotkov, povečalo pa se je tudi skupno število priključkov na javni vodovodni sistem, in sicer za pet odstotkov (za 22.157 priključkov), tako jih je zdaj 507.806.

Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V uniji je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 odstotkov prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 odstotkov prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 odstotkov prebivalcev, na Malti komaj 13 odstotkov prebivalcev, v Sloveniji - po podatkih iz leta 2007 - pa 48 odstotkov. Tako torej sodimo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice.

Več: http://www.delo.si/clanek/101990.